MOČILNIK – POGLEDI LISTE ZA RAZVOJ VRHNIKE IN PODEŽELJA ZA NJEGOVO REVITALIZACIJO

Območje Močilnika je brez dvoma ključnega pomena za razvoj turizma na Vrhniki, še zlasti zato, ker v zadnjem obdobju namenjamo znatna sredstva v njegov razvoj (Kulturni center, Cankarjev dom, objekt Stara pošta idr.), ki pa ne bodo imela ustreznega učinka, v kolikor vsega tega ne povežemo v celovito turistično ponudbo.

Cilj: – zagotoviti turistu, gostu in obiskovalcu prijazno okolje in povečanje turističnega obiska;

Namen: – restavracija višjega kakovostnega razreda s krajevnimi značilnimi jedmi, dnevni bar, kavarna s slaščičarno z vrhniško kavo in sladicami, urejen park s paviljonom, plesišče, koncerti, pikniki v okviru krajevnega parka;

Nosilci: – Občina, ZIC, najemniki nepremičnin ali koncesionarji dopolnilnih dejavnosti, javno zasebno partnerstvo;

Sredstva: – le za nakup, ki so zagotovljena v občinskem proračunu;

Za adaptacijo in vzdrževanje sredstva zagotovijo najemniki oziroma nosilci novih dejavnosti.

Objekt v Močilniku se tudi sicer lepo dopolnjuje oziroma se vklaplja v strategijo razvoja turizma na Vrhniki, saj so za urejanje širšega območja v strategiji predvidena znatna sredstva.

V primeru, da se celoten objekt s pripadajočimi zemljišči odda strateškemu partnerju v najem ali pa bo objekt z zemljišči v javno-zasebnem partnerstvu, sredstva, namenjena njegovi adaptaciji in vzdrževanju ne bodo potrebna. V primeru oddaje objekta in pripadajočih zemljišč v najem pa nas poslovni načrt strateškega partnerja ne zanima (razen, da je usklajen s prostorskimi zahtevami in javnim interesom), saj ne bo imel ali vsaj ne bi smel imeti finančnih posledic za občinski proračun.

V tem primeru je pomembno predvsem to, da bo partner spoštoval najemno pogodbo, v primeru javno-zasebnega partnerstva pa bo to urejala pogodba o javno-zasebnem partnerstvu.

Strategija in operacionalizacija območja Močilnik – Retovje.

Na Močilnik moramo gledati širše, sam objekt pa je le delček v celotnem mozaiku. V Strategiji razvoja turizma v Občini Vrhnika je zapisano precej aktivnosti, ki so vezane na območje Močilnik–Retovje, od ureditve in označevanja poti, turističnih informacijskih tabel in plezališča do povezovalne ceste in pločnika od Kulturnega centra na Vrhniki. Pod to točko si predstavljamo naslednje aktivnosti:

  1. V prostorskih aktih se območje izvirov Ljubljanice, vpisanih v seznam naravne kulturne dediščine državnega pomena, opredeli kot območje posebnega družbenega interesa in razglasi za krajinski, krajevni ali občinski park, ali karkoli nam pozitivna zakonodaja že omogoča (v nadaljevanju: Park). Območje obsega vse izvire Ljubljanice v Retovju in Močilniku, se pravi od izvira Pod orehom, do izvira Malega Močilnika, zatrepne doline Močilnik, Matjaževke in Retovja, zgradbe v Močilniku s parkiriščem in parkom (celotno območje krožne poti, primerno veliko zaledje nad zatrepni dolinami, dodajo pa se tudi nekatere udornice (neposredno nad Retovjem so vsaj tri) in spomenikom na Drči;
  2. ZIC pripravi podroben opis možnih dejavnosti v Parku – restavracija, kavarna, slaščičarna, dnevni bar, prenočišča, privez za čolne, kajak-kanu, muzejsko-arheološka dejavnost (izviri Ljubljanice, kraški rob, endemne vrste školjk in polžkov, krasoslovci, Cankar, legende o Argonavtih, spominska soba Florisa Oblaka, itd), otroški tematski park, turistični informacijski center in tematske turistične prireditve, »kraška« učna pot, prostor za srečanja na prostem (pikniki, »promenadni« koncerti, plesi – tudi gasilske veselice), trim steza. Sam objekt v sedanjem obsegu je premajhen, da bi nadomestil idejo Doživljajskega razstavišča Ljubljanice, bi pa bil idealen za nek normalen obseg predstavitve Ljubljanice in njenih izvirov, arheoloških najdb (replik) z Vrhniškega območja, raziskovanju Krasa ipd;
  • Občina je nad delom, ki je bil v lasti TD Blagajana, že pridobila lastništvo, se pa vseeno sooča s problemom upravljana z nepremičninami, v katerih se sicer opravlja donosna dejavnost na turistično idealnih lokacijah in je za svoje delovanje vsaj deloma še vedno odvisno od občinskega proračuna;
  • Ko so izpolnjene prve tri točke občina:
    • bodisi z razpisom (tudi mednarodnim) išče strateškega partnerja oziroma partnerje za različne in točno določene dejavnosti, ki se lahko izvajajo posamično ali kot celota, in to ne le za obstoječi objekt v Močilniku, ampak za celotno območje Parka. Pred razpisom je treba temeljito razmisliti o kriterijih za izbor najbolj ustreznega ponudnika, kot tudi o tem, kako pri tem ravnati z objektom (oddaja v dolgoročni najem s temeljito prenovo objekta s strani najemnika, prodaja objekta za točno določeno namembnost, javno-zasebno partnerstvo in drugo);
    • bodisi obnovi objekt v Močilniku v skladu s strategijo razvoja turizma in ga v celoti ali deloma nameni za gostinsko-prenočitveno dejavnost (oddaja v najem), del pa zadrži za potrebe izvajanja lastne turistične dejavnosti (muzej, TIC, in podobno). Stroški, povezani z adaptacijo in vzdrževanjem objekta in z morebitnimi novimi zaposlenimi, se pojavijo le v tem zadnjem primeru, zagotovo pa še ne bodo nastajali v tekočem proračunskem obdobju. Druge dejavnosti v Parku, ki niso zajete v samem objektu, občina razpisuje in oddaja v koncesijo po delih.

Odločitev o namembnosti Parka in poslovna razmerja:

  • V primeru, da se objekti in vzporedne dejavnosti oddajo v najem ali koncesijo, se ne predvideva novih zaposlitev ali zagotavljanje sredstev iz občinskega proračuna;
  • V primeru, da del prostorov v uporabi zadrži Občina ali ZIC kot zavod v lasti občine, zagotavlja sredstva za stroške adaptacije, vzdrževanja in morebitno novih zaposlenih uporabnik teh prostorov;
  • V primeru javno-zasebnega partnerstva se s pogodbo določi, da je strošek adaptacije vložek zasebnega partnerja, stroški vzdrževanja in zaposlenih pa se delijo skladno z  lastniškim deležem, temu primerno pa se deli tudi dobiček od izvajanja profitne dejavnosti;
  • V primeru, do bo odločitev Občine oziroma občinskih svetnikov drugačna, kot na primer, da se objekti namenijo za delovanje kakšnega občinskega zavoda, pa seveda nastanejo stroški, tako adaptacije, kot tudi vzdrževanja in zaposlenih.

Zadnja možnostjo je morda še najmanj primerna, še najboljša pa je možnost javno-zasebnega partnerstva, saj s tem trajno zagotavljamo, da se bo na tem območju odvijala dejavnost, zapisana v občinskih strateških dokumentih.

Drugačni scenariji.

V kolikor Občina ne uspe z nakupom pripadajočih zemljišč, mora občina te lastnike:

  • opozoriti na dejstvo, da je z nakupom prišla do lastništva celotne stavbe z njej pripadajočimi zemljišči;
  • da bo v bližnji prihodnosti v občinskih prostorskih aktih določeno območje posebnega družbenega pomena (Park) z obveznimi in sprejemljivimi dejavnostmi ter z možnostjo odvzema pridobitve, pa tudi odvzema »licence« za opravljane kakršne koli druge dejavnosti v Parku.

Menimo, da se je treba zavedati enkratne priložnosti, ki se nam ponuja v primeru, da pridemo do lastništva okoliških zemljišč v Močilniku. Pravijo, da priložnost zamujena, ne vrne se nobena.

Močilnik ni pomemben le za turiste, goste in obiskovalce, ampak tudi za Vrhničane. Res so se časi spremenil in bomo težko dosegli staro slavo, ko se je v Močilniku za konec tedna zabavalo in ob zvokih žive glasbe uživalo preko 500 ljudi, ko so ob nedeljah odmevali zvoki vrhniške godbe na pihala ali je na veselicah pred tisoči gostov odmevala domača glasba. Nedvomno pa so to dejstva,  zaradi katerih se je vredno potruditi v to smer.

Lista za razvoj Vrhnike in podeželja

Ta vnos je bil objavljen v Novičke. Zaznamek za trajno povezavo.