Dne 5. 4. 2018 je potekala 24. redna seja Občinskega sveta, ki je bila po svoji vsebini srednje zahtevna, po obsegu ena krajših, po svojem trajanju pa ena daljših, saj je trajala slabih pet ur. Bo pa ta informacija za razliko od prejšnje vseeno krajša, da vas z predolgim branjem ne spravljamo v obup.
Za to sejo je bilo predvidenih skupno 9 točk, če izpustimo pregled in potrditev zapisnika prejšnje, to je 23. redne seje ter pobude in vprašanja občinskih svetnic in svetnikov, pa je bilo teh točk skupno 7. Na sami seji je bila podana tudi informacija o umiku 2. točke, to je Poročilo Zavoda za zaposlovanje, Območna služba Ljubljana, Urad za delo Cerknica, Logatec, Vrhnika, in sicer zaradi odsotnosti poročevalca. Ta točka bo tako obravnavana na eni od prihodnjih sej Občinskega sveta, na tej seji pa so bile tako obravnavane naslednje točke:
- Poročilo Centra za socialno delo Vrhnika o stanju na Vrhniki,
- Predlog Zaključnega računa proračuna Občine Vrhnika za leto 2017,
- Osnutek Odloka o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Vrhnika,
- Predlog za podelitev občinskih priznanj v letu 2018,
- Izvedeni pravni postopki zaradi požara v Kemisu,
- Mnenje lokalne skupnosti o kandidatki, ki izpolnjuje pogoje za ravnatelja Glasbene šole Vrhnika.
Kot je to že praksa v teh naših informacijah o poteku sej Občinskega sveta, vam ne glede na dnevni red (pobude in vprašanje občinskih svetnic in svetnikov so še vedno in bodo kot kaže tudi ostala zadnja točka dnevnega reda) vam jih na tem mestu predstavljamo na začetku te informacije.
V ZVEZI Z VPRAŠANJI, POSTAVLJENIMI NA PREJŠNJI, TO JE 23. REDNI SEJI OBČINSKEGA SVETA
Kar se tiče vprašanj, ki smo jih preko našega predstavnika postavili na prejšnji redni seji Občinskega sveta, smo z nekaterimi odgovori občinske uprave bolj ali manj zadovoljni, z nekaterimi pa ne, saj ali nismo spraševali tega, kar nam odgovarjajo, ali pa je odgovor nezadovoljiv.
Prvi se še vedno nanaša na občinsko lokalno cesto Verd-Pokojišče oziroma kdo je odločil, da se na občinski lokalni cesti Verd-Pokojišče od križišča za Ljubljanski vrh do Pokojišča ne izvaja več zimska služba (onemogočen dostop za gasilce, reševalce, otroke v šolo, odraslih v službo), dostop do Pokojišča in Vrhnike pa je mogoč le preko Borovnice na tem delu ceste, ali je to sklep KS Pokojišče ?
Prvi pisni odgovor občinske uprave, ki smo ga prejeli na prejšnji, to je 23. redni seji Občinskega sveta v zvezi s tem je bil, citiramo:
»Zimska služba se izvaja skladno z izdelanim programom zimske službe, ki ga vsako leto pripravi vzdrževalec občinskih cest ter potrdi s sklepom upravljavec (občina) s sklepom župana. Z zadevo je bila seznanjena tudi KS Pokojišče-Zavrh. Predsednik g. Pelko je povedal, da se KS strinja in podpira zadevo, da se makadamska cesta ne pluži, saj so se sredstva namenila v izgradnjo in vzdrževanje ceste čez Borovnico«. Konec citata.
S tem odgovorom se nismo strinjali, saj namreč razpolagamo z informacijo, da KS Pokojišče-Zavrh o tem sploh ni razpravljala oziroma s tem ni soglašala, prav tako pa se sredstva niso namenila za izgradnjo in vzdrževanje ceste čez Borovnico, ampak v zimsko službo na lokalni makadamski cesti od Pokojišča v smeri proti Cerknici. Zato je naš predstavnik na prejšnji seji zahteval dostavo pisnega sklepa KS Pokojišče-Zavrh, s katerim svet KS soglaša, da se na lokalni cesti Verd-Pokojišče od križišča za Ljubljanski vrh do Pokojišča ne izvaja več zimska služba, prav tako pa je zahteval pisni dokument (računovodski izkaz in podobno), iz katerega je razvidno, da so bila sredstva, sicer rezervirana za izvajanje zimske službe na tem delu ceste, dejansko namenjena v izgradnjo in vzdrževanje ceste čez Borovnico in dobili odgovor, ki ga je podal predsednik KS Pokojišče-Zavrh, citiramo:
»Glede problematike pluženja ceste Pokojišče-Verd je, da to cesto krajani KS Pokojišče ne uporabljamo, odkar smo uredili in asfaltirali cesto na Borovnico, ki je za našo KS zelo pomembna, saj se po tej cestni povezavi vrši šolski prevoz, kajti naša KS ima šoloobvezne otroke v OŠ Borovnica, kakor tudi zdravstveno oskrbo, cerkev in železniško postajo, ki je dosti bližja do Ljubljane in zato je bilo dogovorjeno, da če se ukine zimsko vzdrževanje ceste proti Verdu se poskrbi, da se cesta na Borovnico intenzivneje pluži in posipa, da je stalno prevozna, to se tudi izvaja in do današnjega dne krajani nismo imeli kakih problemov, kar se pa tiče sredstev v višini 3.000 EUR letno, namenjenih za zimsko vzdrževanje , je pa stvar sledeča: Iz naše KS so krajani zaposleni tudi v občini Cerknica, zato KS plača pluženje do vasi Dobec in sicer, če so manjše količine snega se pluži po končanem sneženju, drugače se poskrbi, da je cesta prevozna zjutraj in popoldan, ko gredo krajani nazaj domov, kakor tudi iz teh sredstev financiramo pluženje ceste na Verd, vendar šele potem, ko je napoved vremena, da daljše obdobje ni napovedanih padavin, redno se pa te ceste ne pluži, saj za našo KS ta cesta tako poleti kot pozimi nima posebnega pomena, razen za kakšnega posameznika, verjamem pa, da imajo interes pluženja ceste lovci in avtomobilski dirkači, kar se lahko vidi takoj, ko je cesta splužena in zato se naj občina odloči, ali jo bo plužila, ali ne. Me pa veseli, da se po dolgih letih na našo KS spomni tudi kak občinski svetnik. Predsednik KS Pokojišče-Zavrh«. Konec citata.
Kot vidite, enkrat tako, drugič drugače. Sicer je naš predstavnik v zvezi s tem podal svoje mnenje, ki je, da pisnega sklepa Krajevne skupnosti preprosto ni, prav tako pa ni dokazila, da so bila sredstva, sicer namenjena za zimsko vzdrževanje te ceste, preusmerjena v gradnjo ceste na Borovnico, kar pa je razvidno že iz samega odgovora predsednika KS Pokojišče-Zavrh, ki je v popolnem nasprotju z prvotnim odgovorom občinske uprave. Ne bomo se več bodli s tem vprašanjem in prepričevali prepričanega, saj je bolj ali manj vse jasno, zato je na koncu naš predstavnik podal pobudo, da naj se cesta Verd-Pokojišče prekategorizira nazaj v državno cesto, kot je nekdaj pravzaprav že bila.
Ravno tako nismo bili zadovoljni z odgovorom na naše vprašanje, postavljeno na prejšnji seji, to je, ali je dogajanje oziroma ali so dela na Krošljevem oziroma Trčkovem griču skladna z okoljevarstvenim dovoljenjem. Iz odgovora občinske uprave sledi, da je za okoljevarstvena dovoljenja verjetno pristojna okoljska inšpekcija, kar za nas ni odgovor. Ravno tako MIRED v svojem delu odgovora navaja, da iz ogleda izhaja, da ima podjetnik za vnos materiala izdano okoljevarstveno dovoljenje, izdano od ARSO, da iz njihove pristojnosti, vezano na obremenitve in na cesto ni bilo ugotovljenih nepravilnosti, zato niso uvedli postopka. Glede na izdano okoljevarstveno dovoljenje in postavljeno prometno signalizacijo pa je vožnja s tovornimi vozili, ki presegajo obremenitev za dostavo, po tej cesti dovoljena. Poškodovanje ceste ugotavljata lahko naknadno tudi upravljavec ali izvajalec javnega vzdrževanja cest in s tem tudi vzroke za poškodbe. Prav tako izdajatelj okoljevarstvenega dovoljenja lahko upošteva in predvidi obremenitve cest, po katerih se izvaja dovoz ob dejstvu, da je v postopek pozval upravljavca cest. Nadzor nad izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem pa izvaja inšpekcija za okolje MOP.
V zvezi s tem je zato naš predstavnik vprašal, ali je naloga občinskega svetnika, da se za odgovor na njegovo vprašanje sam obrača na pristojne državne in druge institucije, ali pa mora to storiti tisti, kateremu je bilo to vprašanje postavljeno, to je občinska uprava? Na to je bilo odgovorjeno, da bo vprašanje posredovano na Ministrstvo za okolje in prostor oziroma pristojno inšpekcijo. Ja, v redu, ampak to pomeni, da bo treba na odgovor čakati najmanj 3 mesece, saj je naslednja seja Občinskega sveta predvidena šele 17-tega maja. Pač, bomo morali počakati do takrat, kaj nam pa drugega preostane.
Nismo pa bili zadovoljni tudi z morda najpomembnejšim vprašanjem iz sklopa teh vprašanj, to je, kako je danes Vrhnika tako organizacijsko, tehnično in taktično pripravljena na okoljsko nesrečo, kot je bila v Kemisu (čeprav ravno taka nesreča verjetno ni mogoča, ali pač). S kakšnimi sredstvi in operativnimi programi je to rešeno danes?
Odgovor s priloženimi razno raznimi dokumenti obsega kar 24 strani. Če povemo res na kratko, smo iz navedenega in iz naknadnega pojasnila predsednika Gasilske zveze Vrhnika, ki je tudi občinski svetnik, lahko razbrali, da je bila Vrhnika organizacijsko, tehnično in taktično pripravljena že pred tem požarom, kar kaže tudi dejstvo, da pri intervenciji ni bil nihče poškodovan in da je vsa poškodovana in uničena oprema gasilskih društev v celoti obnovljena.
Vendar pa v odgovoru nismo prepoznali pojasnila o tem, kje v tem sistemu je enota za RKBO delovanje, ali je glede na visoko tveganje za tovrstne nesreče ta enota za potrebe Vrhnike vzpostavljena oziroma na kakšen način Enota Civilne zaščite na Vrhniki to zagotavlja in ali so prostovoljna gasilska društva usposobljena in opremljena za ta namen. Konec koncev ne govorimo o nevarnosti za nastavek požara v naravnem okolju, ampak o nevarnostih za nastanek požara nevarnih snovi, kot je bilo to v Kemisu, zaradi česar se nam zdi potreba po oblikovanju take enote bistvena.
Po daljšem pojasnjevanju predsednika Gasilske zveze Vrhnika je tako naš predstavnik postavil vprašanje, na katerega je lahko odgovor le DA ali NE. Torej: Ali je danes Vrhnika tako organizacijsko, tehnično in taktično pripravljena na okoljsko nesrečo, kot je bila v Kemisu? In odgovor je bil, DA JE BILA IN DA JE. Prav, upajmo le, da tega ne bo treba nikoli več preverjati.
VPRAŠANJA, POSTAVLJENA NA TEJ, TO JE 24. REDNI SEJI OBČINSKEGA SVETA
Na tej seji smo preko našega predstavnika v Občinskem svetu postavili štiri vprašanja, in sicer:
- Na odseku ceste od križišča pri gostilni Mesec proti Zaplani je na 600 metrih od križišča nevaren nezavarovan odsek z strmim prepadom , na katerem so se v preteklosti že dogajale nesreče. Zanima nas, kdaj bo na tem delu ceste nameščena varnostna odbojna ograja? Na tej isti cesti pa je 1 kilometer od križišča ali 400 metrov od tega dela ceste v levem ovinku v celoti podrta in uničena varnostna odbojna ograja, ki je bila poškodovana ob izvajanju zimske službe, čeprav nihče ne ve, kdaj je do tega poškodovanja prišlo. Zanima nas, kdaj bo na tem delu ceste nameščena nova varnostna odbojna ograja?
Odgovor župana na sami seji je bil, da s problemom ni seznanjen, da pa seveda varnostne odbojne ograje morajo biti, problem pa da je tudi v tem, da jih je v občini veliko, sama postavitev pa terja dokajšnje stroške. Ne glede na to, bo vprašanje posredovano Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki bo cesto pregledal in ureditev oziroma sanacijo uvrstil v načrt dela.
- Z naslednjim vprašanjem nas je zanimalo, ali drži informacija, da je lastnik zemljišč na območju predvidene obrtno poslovne cone na Tojnicah deložiral družino iz objekta, ki je v njegovi lasti in ki je predviden za rušenje?
Odgovor župana je bil, da je to res. Da pa so tej družini oziroma zakoncema skušali pomagati že pred tem, vendar sta bila neodzivna. Na konkretne ponudbe se nista odzivala, tudi na pomoč Centra za socialno delo ne. Nazadnje je občinska uprava našla stanovanje-garsoniero, za katero bi občina plačevala subvencionirano stanarino, vendar se tudi na to nista odzvala, kot se tudi nista prijavila na razpis za oddajo neprofitnih občinskih stanovanj. Sedaj naj bi gospoda zapustila še žena, tako da je problem še večji. Vsekakor pa da bo občina spremljala ta problem in ga skušala čim prej ustrezno rešiti.
- Naslednje vprašanje ima tudi že brado. Kot je vsem znano, je na Verdu na območju arheološkega najdišča Maroltovina na črno zgrajen večstanovanjski objekt, pri čemer arheološka sondaža ni bila narejena. Na spletni aplikaciji nepremicnine.net lahko vidimo, da lastnik oddaja stanovanja v tem objektu. Torej ima priklopljeno elektriko, kot tudi javni vodovod. Glede na to, da objekt nima zgrajene greznice ali male komunalne čistilne naprave, je verjetno priklopljen tudi na kanalizacijsko omrežje, ki je tik ob objektu. Sprašujemo, kako je mogoče, da glede na dejstvo, da lastnik za ta objekt nima plačanega komunalnega prispevka, ker mu zaradi tega, ker nima veljavnega gradbenega dovoljenja, niti ni bil odmerjen, objekt očitno ima urejen priklop na komunalno infrastrukturo, drugim investitorjem, Vrhničanom, pa je Komunalno podjetje Vrhrnika zavrnilo prošnjo za priklop, dokler niso predložili potrdila o plačanem komunalnem prispevku.
Odgovor direktorice občinske uprave je bil, da so s tem problemom seznanjeni, da so urgirali na Elektro Ljubljana z pojasnilom, da se objekt ne more priklopiti na električno omrežje, ker nima veljavnega gradbenega dovoljenja, vendar so jim odgovorili, da po njihovih podatkih ta objekt ima gradbeno dovoljenje, zato priklop z njihove strani ni sporen. Odgovorila pa je tudi, da ni priklopljen na javni vodovod, razen če gre morda za »črni« priključek, enako pa velja tudi za kanalizacijo. Da pa bodo zadevo ponovno preverili in podali pisni odgovor.
- Zadnje naše vprašanje se je nanašalo na občinsko sprehajalno pot skozi Retovje. Na občino Vrhnika in Krajinski park Barje naj bi oziroma je prišel odškodninski zahtevek za plačilo odškodnine zaradi jesenskega padca občana Vrhnike v suho korito izvira Ljubljanice pod plezalno steno. Na to smo opozorili že na 20. redni seji Občinskega sveta z dne 21. 9. 2017, na kateri smo predlagali postavitev varnostnih ograj na tem delu poti in ureditev betonskih propustov. Na tej seji je bilo dogovorjeno, da bo predlog realiziran v okviru rednega vzdrževanja, pri čemer bo preko zime urejena potrebna dokumentacija, v tem letu pa izvedba dogovorjenih posegov. Zima je mimo, stanje je enako kot lani, zato nas je zanimalo, v kakšni fazi je izvedba teh nalog in seveda ali drži podatek, da je bil vložen odškodninski zahtevek.
Odgovor župana je bil, da z odškodninskim zahtevkom ni seznanjen (čeprav vemo, da je bil vložen in posredovan), prav tako pa ne ve, v kateri fazi je priprava in izvedba dogovorjenih posegov na tem delu poti skozi Retovje, zato bo pisni odgovor podan do naslednje seje. Evo, spet bomo čakali mesece na odgovor, ki bi moral biti na dlani.
SEDAJ PA K OSTALIM TOČKAM TE SEJE:
Glede Poročila Centra za socialno delo Vrhnika o stanju na Vrhniki, ki ga je predstavila direktorica centra lahko rečemo, da je bilo predstavljeno izčrpno in zanimivo. Pripravljeno je bilo na zaprosilo občine Vrhnika, predvsem o stanju občanov na področju katerih dejavnost spada pod pristojnost centra, zajemalo pa je delovanje centra in novosti ter tudi predvidene spremembe v organizaciji dela centrov na državni ravni.
Ker je bilo to poročilo v gradivu za sejo prikazano zgolj kot prezentacija predvidenih sprememb v organizaciji dela centrov v Sloveniji, je občinska uprava na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, pripravila pregled podatkov o odhodkih iz proračuna občine Vrhnika na področju sociale v letu 2017, ki pa je bilo predloženo na mize občinskih svetnic in svetnikov tik pred sejo, zato podrobna proučitev ni bila možna. Kot je bilo mogoče razbrati iz tega gradiva, so določeni socialni transferji v občini v porastu, in sicer od regresiranja oskrbe v domovih za starejše, financiranja pomoči na domu do subvencioniranja stanarin. Rahel upad pa je mogoče zaznati pri plačevanju obveznega zdravstvenega zavarovanja občanov, plačilu razlike v ceni vrtcev, darilih ob rojstvu otroka in na primer občinski denarni pomoči, kar je mogoče pripisati tudi povečanemu zaposlovanju, kar je dobro.
Direktorico centra smo med drugim vprašali, kako poteka sodelovanje z Zavodom za zaposlovanje in delodajalci na Vrhniki in v kakšni meri se na Vrhniki izvaja politika aktivnega zaposlovanja, pri čemer je pojasnila, da le to sicer poteka v okviru njihovih pristojnosti, vendar je dobro, konstantno in ima pozitivne učinke, s to dobro prakso pa bodo nadaljevali tudi v prihodnje. V politiko aktivnega zaposlovanja v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje vključujejo čim večje število, predvsem trajno brezposelnih občanov s ciljem njihove čim prejšnje vključitve v sistem zaposlovanja in s tem tudi razbremenitve odhodkov iz naslova brezposelnosti.
Ker je šlo pri tem gradivu izključno za seznanitev Občinskega sveta z njim, glasovanja o njem ni bilo.
Kar se Predloga Zaključnega računa proračuna Občine Vrhnika za leto 2017 tiče lahko rečemo le to, da gre za bolj ali manj formalen občinski akt, v katerem so prikazani predvideni in realizirani prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine za preteklo leto, vse številke v njem pa se praviloma ujemajo, tako da je v zvezi z njim pravzaprav težko karkoli komentirati ali oporekati.
Zmotili so nas, in na to smo na seji preko našega predstavnika tudi opozorili, na primer podatki o realizaciji nekaterih davčnih prihodkov, kot je na primer davek od premoženja fizičnih oseb, ki je bil realiziran zgolj 48% in na primer prejeta sredstva iz državnega proračuna, ki so bila realizirana zgolj 38%, saj menimo, da so to postavke, ki bi jih lahko načrtovali vsaj 90% natančno. Razumemo, da ne moreš točno načrtovati prejetih davkov od iger na srečo, ko pa govorimo o teh postavkah, pa bi bilo načrtovanje lahko bolj natančno.
Sicer je bil na to dan odgovor, da prihaja med letom do nepredvidenih izpadov teh prihodkov, pri sredstvih, prejetih iz državnega proračuna pa tudi do neizvedenih investicij, ki so sofinancirane iz državnega proračuna, pa vendar. Sicer pa je dobro načrtovanje 80% uspeha, verjamemo pa, da je lahko biti pameten za druge.
Kakorkoli, pri glasovanju nismo imeli tehtnega razloga, da ne podpremo predloga zaključnega računa, zato je naš predstavnik glasoval za.
V zvezi z Osnutkom Odloka o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Vrhnika lahko povemo, da gre za uskladitev občinskih aktov s tega področja z novim Zakonom o športu, ki določa, da je potrebno odlok sprejeti v roku enega leta po uveljavitvi zakona, to je najkasneje do 24.6.2018.
Do sedaj se je v naši občini uporabljal Pravilnik o sofinanciranju letnega programa športa v občini Vrhnika, ki pa ga je potrebno uskladiti z lani sprejetim zakonom, oziroma, kot to določa zakon, je potrebno namesto pravilnika sprejeti odlok, kar je bilo v tem primeru tudi korektno pripravljeno.
Predhodno je bil osnutek tega odloka že v usklajevanju pri Športni zvezi Vrhnika, ki ga je obravnavala in naj podala tudi predloge določenih sprememb in dopolnitev, ki so bile bolj ali manj upoštevane, bil pa je tudi v javni obravnavi v različnih društvih, v okviru katere so posamezna društva posredovala svoje predloge, ki pa so tudi bili usklajeni s pripravljavcem tega odloka, to je ZIC Vrhnika.
V razpravi je bil poudarjen predvsem kratek 15 dnevni rok za javno obravnavo, ki sledi potrditvi osnutka na seji Občinskega sveta, saj je pomembno, da se vsa športna društva v občini nanj dobro pripravijo in privadijo, saj bodo le tako lahko uspešna pri prijavi na razpis, ki bo sledil, ko bo ta novi odlok sprejet. Tako je bil dan predlog, da se javna obravnava podaljša do 31.5.2018, s čemer smo se strinjali, osnutek odloka je bil s tem preoblikovan v predlog in posredovan v javno obravnavo.
Predlog za podelitev občinskih priznanj v letu 2018 je vsakoletna rutina, ki se na koncu materializira ob občinskem prazniku, v okviru katerega so ta priznanja prejemnikom tudi podeljena. Tudi tokrat so različni predlagatelji za posamezne občanke in občane predlagali za različna priznanja, Komisija za podeljevanje občinskih nagrad in priznanj pa je opravila selekcijo in na koncu pripravila izbor najutemeljenejših in predlagala Občinskemu svetu, da potrdi njihov predlog za podelitev enega naziva Častni občan občine Vrhnika, dveh Zlatih plaket Ivana Cankarja ter dveh srebrnih in dveh bronastih plaket Ivana Cankarja.
Predlogom nismo nasprotovali in smo jih podprli.
Naslednja točka, to so Izvedeni pravni postopki zaradi požara v Kemisu, pa je bila bolj burna od vseh prejšnjih točk. Šlo je predvsem zato, da je odvetnik Tomaž Petrovič predstavil vse, do sedaj izvedene aktivnosti in postopke, ki so jih različne odvetniške pisarne do sedaj izvedle z namenom, da se realizira ključni 7. sklep 5. izredne seje Občinskega sveta z dne 30.5.2017, to je, da gre, po domače povedano, Kemis ven iz Vrhnike. V zvezi s tem smo videli in slišali, da ne gre nič gladko, Kemis se upira, »na roko« mu gredo vse državne institucije, od okoljske, gradbene in požarne inšpekcije, bolj ali manj vsa resorna ministrstva in na koncu tudi zavarovalnica Generali, ki je zavrnila tudi vse zahtevke občine za izplačilo odškodnine za poškodovano in uničeno opremo gasilcev in onemogoča vpogled celo v zavarovalno polico Kemisa, kar je čisti absurd.
Različne odvetniške pisarne tako vodijo različne postopke. Odvetniška družba Stušek vodi postopek priznanja občine Vrhnika kot stranke v postopku sanacije okoljske škode na Ministrstvu za okolje in prostor, odvetniška pisarna Starman, Velkaverh, Odvetnik Starman vodi postopek pobude za posredovanje po 78. členu Zakona o varstvu okolja – KEMIS d.o.o., pravno mnenje s področja okoljevarstvenih predpisov v zvezi z objektom Kemis ter pravne možnosti občine Vrhnika in posameznikov v primeru ugotovljenih kršitev, odvetniška pisarna Fabiani, Petrovič, Jeraj, Rejc o.p. d.o.o., Odvetnik Tomaž Petrovič pa vodi postopke in sodelovanje v različnih pravnih postopkih v zvezi s požarom v Kemisu.
Posamezni občinski svetniki, med njimi tudi naš predstavnik, so se vključili v razpravo z odvetnikom in mu postavljali različna vprašanja, predvsem glede možnosti uspeha občine Vrhnika v teh pravnih postopkih in vlogi, ki bi jo lahko Občinski svet imel za rešitev tega »mrtvega« stanja. Iz celotne razprave, predvsem pa iz odgovorov odvetnika pa je bilo razumeti, da so razmere bolj pesimistične kot optimistične, saj se pravzaprav niti ne zavedamo, kakšen konglomerat v sistemu ravnanja z nevarnimi odpadki je Kemis ter kakšno moč in vpliv v resnici ima.
Je pa za tem naš predstavnik ponovno poskrbel za obilico nemira pri tej točki, napetost pa je na koncu zrasla do vrhunca.
V gradivu za to točko, kar pa očitno nihče drug ni opazil, je bil namreč tudi dopis Agencije RS za okolje z dne 19.3.2018, naslovljen na Kemis d.o.o., Vrhnika, v katerem je navedeno, da je, citiramo: »dne 1. 2. 2018 od občine Vrhnika, Tržaška 1, 1360 Vrhnika, prejela predlog za izvedbo kompenzacijskih ukrepov za sanacijo okoljske škode, in dne 8.3.2018 dopolnitev predloga, ki se nanaša na projekt Pravljične poti na Malem placu. Občina Vrhnika v zvezi s kompenzacijskimi ukrepi za sanacijo okoljske škode predlaga, da se projekt Pravljična pot na Malem placu sofinancira s strani povzročitelja, družbe Kemis d.o.o. v višini 80% celotne vrednosti projekta, razliko pa bi pokrila Občina Vrhnika iz svojega proračuna«. Konec citata. Celoten dokument si lahko preberete na spletni strani in facebooku Liste za razvoj vrhniškega podeželja.
Vprašanje našega predstavnika je bilo, kako lahko župan pojasni ta predlog, kaj ima Pravljična pot na Malem placu, ki je mimogrede podžupanov projekt, s požarom v Kemisu in kako lahko govorimo o sanaciji okoljske škode na območju Bevk, ki so v popolnoma drugi smeri širjenja strupenega dima ob požaru in niso v zvezi z njim utrpele nobene okoljske škode. Po analogiji razlogov za zavrnitev zavarovalnice Generali za izplačilo odškodnine za poškodovano in uničeno opremo gasilcev občine Vrhnika pa je s tem utemeljeno pričakovati, da tak predlog pomeni dokončen pobot, s katerim bodo vsi morebitni drugi zahtevki vseh drugih morebitnih upravičencev za povračilo okoljske škode »padli v vodo«.
Odgovori župana so bili zanimivi. Da tega ni predlagal on, da je bil to predlog direktorja Krajinskega parka Ljubljansko barje direktorju Agencije RS za okolje, ki je ta predlog nato prenesel njemu kot županu, da lahko ta sredstva (gre za pičlih 30.000 EUR) z rebalansom proračuna prenesemo na drug projekt, če nas že projekt Pravljična pot na Malem placu tako zelo moti, da je ta projekt bil predlagan tudi zato, ker je pristojnost direktorja Kemisa zgolj odobritev izplačil do 30.000 EUR, nad tem zneskom pa je to pristojnost Gorenja, ki je mednarodna korporacija, da gre lahko le za projekte, ki so vključeni v proračun občine in še in še…
Tudi odgovori podžupana so bili zanimivi. Da je za ta predlog izvedel od župana, da pa se nikakor ne strinja, da bi se proračunska postavka za ta projekt kakor koli zmanjševala, ne glede na to, na čigav račun, saj to po njegovem pomeni neposredno ogrožanje projekta, kateremu pa smo vsaj glede višine načrtovanih večkrat nasprotovali, nazadnje z amandmajem k predlogu proračuna občine Vrhnika za leto 2018, vendar z njim nismo bili uspešni.
Zato je naš predstavnik predlagal, da če že, naj Kemis sofinancira gradnjo prizidka Zdravstvenega doma Vrhnika, saj se ta projekt bolj tiče vseh Vrhničanov, kot pa bevška Pravljična pot, polemika pa se je razširila tudi na ostale občinske svetnice in svetnike. Zaostrovanje pa je šlo celo tako daleč, da je župan, sicer ne vemo na kateri podlagi, zahteval prekinitev snemanja, v tem času pa pričakoval, da bodo šli svetniki ven z drugim predlogom, vendar se nihče s tem ni strinjal, saj se o kompenzacijskih ukrepih za sanacijo okoljske škode pač ne moremo pogovarjati kar tako počez, čeprav je župan ves čas »miril«, da v tem primeru ne gre za sanacijo, ki bo tekla nemoteno naprej, ta ukrep pa je treba razumeti kot kazen za povzročitelja. Ja v redu, in kazen naj bo potem simboličnih 30.000 EUR. Ne! je bil zadnji odgovor na to, zato je župan točko prekinil za zaključkom, da se s tem predlogom ne gre več naprej, ker se Občinski svet s tem ne strinja.
Sicer smo kasneje proučili predpise, ki določajo ukrepe za sanacijo okoljske škode in ugotovili, da so bili vsi odgovori in pojasnila v zvezi s tem zgolj zavajanje Občinskega sveta in to po e-pošti naslednji dan sporočili občinski upravi in vsem občinskim svetnicam in svetnikom.
Razumemo, da je župan pod velikim pritiskom, vendar se na tak način problemov, kot je Kemis na Vrhniki, pač ne rešuje. In ni izvirni greh sam požar v Kemisu, ampak to, da Kemis na Vrhniki sploh je.
Zadnja točka, to je Mnenje lokalne skupnosti o kandidatki, ki izpolnjuje pogoje za ravnatelja Glasbene šole Vrhnika, pa je vodila v »miren« zaključek te seje, saj je bila čista formalnost.
Gre za to, da je Svet Glasbene šole Vrhnika občini Vrhnika posredoval poziv k oddaji mnenja o kandidatki, ki izpolnjuje pogoje za ravnateljico Glasbene šole Vrhnika. Na razpis se je prijavila le ena kandidatka, ki izpolnjuje vse predpisane pogoje. Občinski svet občine Vrhnika pa v skladu z 53a. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja izda mnenje o kandidatki, ki izpolnjuje pogoje za ravnateljico Glasbene šole Vrhnika, mnenje pa je potrebno obrazložiti. V primeru, da lokalna skupnost mnenja ne izda do 9.4.2018, lahko svet šole o izbiri odloči tudi brez tega mnenja.
Glede na vse navedeno smo se strinjali s predlogom za podajo pozitivnega mnenja in mu nismo nasprotovali.
Tej točki so sicer sledile še pobude in vprašanja članov Občinskega sveta, ki pa smo vam jo predstavili že v uvodu te informacije.
Tako, zopet nekaj oziroma precej informacij s te zadnje seje Občinskega sveta, za katere upamo in verjamemo, da so za vas koristne, da vas kljub vsemu niso preveč vznemirile in si jih po našem mnenju zaslužite, saj imate pravico izvedeti vse o tem, kaj se dogaja na sejah Občinskega sveta,predvsem pa tisto, česar na običajen način ne morete izvedeti, pa se vseh nas še kako tiče.
Lista za razvoj vrhniškega podeželja