Vprašanje (mag. Viktor Sladič): “Hvala. Jaz bi, če dovolite najprej komentar na odgovor na moje vprašanje s prejšnje seje, ki se je nanašalo na pluženje ceste proti Pokojišču z Verdske strani oz. Češnjice. Z odgovorom se ne strinjam, ker so podatki netočni. Namreč Svet Krajevne skupnosti Pokojišče, Zavrh ni obravnaval te teme in ni dal soglasja k temu, da se zimska služba na tem področju ne izvaja. Če je gospod Pelko to sam naredil, ne vem, zato bi v tem primeru prosil sklep Sveta Krajevne skupnosti o tem, da se preneha izvajati zimska služba na tem območju kot tudi ne drži podatek, po mojih informacijah, da so se sredstva, ki so bila v ta namen namenjena namenila za izgradnjo in vzdrževanje ceste čez Borovnico, ker so bila, po mojih podatkih, namenjena čiščenju in vzdrževanju ceste proti Cerknici. Tako, da bi prosil tudi izkaz računovodski kam so šla ta sredstva, ki so sicer bila v krajevni skupnosti predvidena za pluženje ceste od Češnjice do Pokojišča dejansko namenjena.”
Odgovor (Predsednik KS Pokojišče-Zavrh): “Glede problematike pluženja ceste Pokojišče – Verd je, da to cesto krajani KS Pokojišče ne uporabljamo odkar smo uredili in asfaltirali cesto na Borovnico. ki ja za našo KS zelo pomembna saj se po tej cestni povezavi vrši šolski prevoz, kajti naša KS ima šoloobvezne otroke v OŠ Borovnica, kakor tudi zdravstveno oskrbo, cerkev in železniško postajo, ki je dosti bližja do Ljubljane in zato je bilo dogovorjeno, da če se ukine zimsko vzdrževanje ceste proti Verdu se poskrbi da se cesta na Borovnico intenzivneje pluži in posipa, da je stalno prevozna, to se tudi izvaja in do današnjega dne krajani nismo imeli kakih problemov, kar se pa tiče sredstev v višini 3000€ letno namenjenih za zimsko vzdrževanje je pa stvar sledeča: Iz naše KS so krajani zaposleni tudi v občini Cerknica zato KS plača pluženje do vasi Dobec in sicer, če so manjše količine snega se spluži po končanem sneženju drugače se poskrbi da je cesta prevozna zjutraj in popoldan ko gredo krajani nazaj domov, kakor tudi iz teh sredstev financiramo pluženje ceste na Verd, vendar šele potem, ko je napoved vremena, da daljše obdobje ni napovedanih padavin, redno se pa te ceste ne pluži saj za našo KS ta cesta tako poleti kot pozimi nima posebnega pomena razen za kakšnega posameznika, verjamem pa, da imajo interes pluženja ceste Lovci in avtomobilski dirkači, kar se lahko vidi takoj ko, je cesta splužena in za to se naj občina odloči ali jo bo plužila ali ne. Me pa veseli, da se po dolgih letih na našo KS spomni tudi kak občinski svetnik.”
Vprašanje (mag. Viktor Sladič): “In pa eno preprosto vprašanje; čiščenje pločnikov po zimi. Zelo slabo, v centru Vrhnike nekako še zadovoljivo, ko se pa peljemo proti vasem pa nikakršno. Tako, da bi prosil, da vprašate upravljavce oz. izvajalce zimske službe na Vrhniki, na sami Vrhniki in pa v krajevnih skupnostih v neposredni okolici, kakšno je dejansko? Ker, če gremo proti Mirkam so pločniki zasneženi, na pločnikih je meter odrinjenega snega. Če gremo proti Verdu je ista zgodba, če gremo po Vrhniki so pločniki sicer očiščeni medtem ko kolesarske poti so pa polne narinjenega snega. Čeprav veliko Vrhničanov sledi prometni strategiji in pa uporablja za prevoz tudi v zimskem času kolosa in mora za to uporabljati pločnike, kar pa redarjem, kolikor vem, ni všeč. Toliko z moje strani.”
Andrej Podbregar: “Je že začel Sladič s problematiko čiščenja pločnikov mi, tudi v centru Vrhnika je slabo očiščeno, tko, kot bi se mičken hecali, tako čistijo. Traktor z enim kolesi vozi po pločniku, z drugim po cesti, plug je nagnjen in če je slučajno zadeva približno bila za hoditi je potem narinjen sneg. Čisto za ilustracijo, to je Robova cesta, ker je zožana, tako je bil pločnik sčiščen potem je pa prišel s plugom in je tisto, ki ste jo že videli praktično zasul nazaj oz. naredil je tako, da je narinil en meter snega na rob in ta sneg je še danes tam boljše bi bilo, če bi pustil zadevo čisto pri miru oz. je treba poslati redarje, da preverijo, kaj plačujemo tem čistilcem snega? To ni nič, to je stran vržen denar oz. prav igrajo se z … OK, dobro …”
Odgovor (Izvajalec zimske službe, JP KPV d.o.o.): “Pločniki na Vrhniki in Verdu, ki so ob državnih cestah in povezovalnih mestnih se plužijo le na začetku sneženja, če je tega več pa ga je potrebno odvažati. Tako so v prvi prioriteti odvoza na Vrhniki in bližnji okolici naslednji pločniki: Idrijska, Betajnova, Voljčeva, Robova, Sternenova, Cesta 6. maja, Delavsko naselje, Verd proti Liku, Verd proti Podgori, Cankarjev trg, Stara cesta, Cesta gradenj, Klis, Gradišče, Lošca. Pločnik Robova se lahko pluži le, ko zapade prvih 10 cm snega, potem pa zmanjka prostora za pešce in ga je potrebno odvažati. Po programu zimske službe na Vrhniki je pločnik Robova v prvi prioriteti in se ga začne vedno odvažati prvo ali najkasneje drugo noč po vsakem zaključku večjega sneženja. Za primer, ki je naveden ni napisanega datuma kdaj je bil pločnik slabo očiščen. Glede na to da je bilo v februarju 2018 več odvozov snega bi lahko bolj točno odgovorili kaj bi bilo lahko narobe. Verjetno gre za primer, ko je bil sneg odpeljan, potem pa ga je zapadlo še kakšnih 5 – 10 cm in po pluženju Robove ceste, ki je državna in tam pluži drug izvajalec je ta ponovno zasul pločnik. Nato je naš ki pluži pločnike tega stisnil ob rob, za odvoz pa ga je bilo premalo. Tako je bil pločnik zelo zožan, vendar je v pričakovanju naslednjega snega služil namenu. V kolikor vsaj v začetku ne bi plužili pločnika na Robovi in bi čakali le na odvoz, bi pešci morali hoditi skoraj po sredini voznega pasu. Pločnik Robova je nasproti trgovine Loka tudi močno poseden in dotrajan. Tam je vozišče Robove najožje zaradi neprimerne rampe in parkirišč ob trgovini. Ta posegajo v cesto in jih bo treba pri prenovi Robove ukiniti, uvozno rampo pa speljati drugače. Predvsem se zaradi navedenega pločnik tu ne more dobro očistiti. Je tudi preozek glede na kategorijo ceste. Vsaj polovico pluženega snega s ceste se odloži tu. Pri srečevanju dveh večjih vozil eno zapelje po pločniku in ustvarja snežno desko ki se jo ob zmrzali ne more očistiti. Odvoz snega iz pločnika Robova že vsaj zadnjih 10 let izvaja isti kooperant v nočnem času ko ni prometa. Na njegovo delo skoraj ni pripomb in ga izvaja vestno in odgovorno. Predlagamo, da v kolikor se pojavi dvom o dobri izvedbi, da se takoj pokliče dežurnega zimske službe na JP KPV na tel. št. 031 740 999. Le tako bomo zadevo takoj preverili in imeli jasen odgovor.”
Vprašanje (mag. Viktor Sladič): “Kar se tiče pa novih vprašanj, bi najprej vprašal, vsi svetniki ste bili seznanjeni z pozivom krajanov Krošljevega oz. Trčkovega griča glede dogajanj na njihovem koncu s temi prevozi odpadne jalovine in teh materialov, ki uničujejo cesto, pa me zanima oz. prenašam njihova vprašanje; ali je dogajanje na Krošljevem oz. Trčkovem griču v skladu z izvajanjem okoljevarstvenim dovoljenjem? In pa glede na vprašanja na neodzivnost Občinske uprave tudi sprašujem ali drži podatek, da se Občinska uprava na vse pozive, vprašanja in pobude teh krajanov dejansko ne odziva?”
Odgovor (Oddelek za okolje in komunalo): “Za okoljevarstvena dovoljenja je verjetno pristojna okolijska inšpekcija. Kar se tiče odgovorov strankam, je bil na občini Vrhnika sklican sestanek na to temo, ter jim tudi posredovani vsi zahtevani dokumenti.”
Odgovor (Stanislav Bele, vodja SU MIRED): “Prejeli smo prijavo in si ogledali dejansko stanje. Iz ogleda izhaja, da ima podjetnik za vnos materiala izdano okoljevarstveno dovoljenje izdano od ARSO. Iz pristojnosti MIRED vezano na cesto in obremenitve iz ZCes-1 ni bilo ugotovljenih nepravilnosti, zato nismo uvedli postopka. Glede na izdano okoljevarstveno dovoljenje in postavljeno prometno signalizacijo pa je vožnja s tovornimi vozili, ki presegajo obremenitev za dostavo po tej cesti dovoljena. Poškodovanje ceste ugotavljata lahko naknadno tudi upravljavec ali izvajalec javnega vzdrževanja cest in s tem tudi vzroke za te poškodbe. Prav tako izdajatelj okoljevarstvenega dovoljenja lahko upošteva in predvidi obremenitve cest po katerih se izvaja dovoz ob dejstvu, da je v postopek pozval upravljavca cest. Nadzor nad izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem izvaja inšpekcija za okolje MOP.”
Vprašanje (mag. Viktor Sladič): “Ali je na ravni občine za obe osnovni šoli morda izdelan načrt t. i. varnih šolskih poti, če je, ali bo glede na spremembo šolskih okolišev noveliran, če ni, ali bo, oziroma kdaj bo.”
Odgovor (Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo): “Za Osnovno šolo Antona Martina Slomška Vrhnika je izdelan načrt varnih šolskih poti, ki je objavljen na portalu http://solskepoti.avp-rs.si, načrt Osnovne šola Log – Dragomer pa je na spletni strani http://www.osld.si/index.php/za-starse/nacrt-solskih-poti oz. v digitalni obliki tudi na https://www.google.com/maps/d/viewer?mid=1Z5XrxImxaa.
OŠ Ivana Cankarja ima izdelan zemljevid varnih poti, za naslednje leto pa nameravajo pripraviti načrt varnih poti.”
Vprašanje (mag. Viktor Sladič): “To je prvo vprašanje, drugo vprašanje bi imel pa v zvezi z Kemisom in sicer me konkretno zanima oz. želim konkretno vedeti kako je danes Vrhnika tako organizacijsko, tehnično in taktično pripravljena na nesrečo kot je bila v Kemisu, čeprav ravno taka nesreče v prihodnosti ni mogoča, ali pač? S kakšnimi sredstvi in operativnimi programi je to rešeno danes? V zvezi s tem želim ustrezen dokument, ki bo izkazoval to organizacijsko, tehnično in taktično pripravljenost Občine na tovrstno nesrečo in pa, ki bo izkazoval sredstva in pa operativne programe s katerimi bi se tako dogajanje v prihodnosti reševalo, pa ne bi želel samo jaz, želim, da dobijo tudi vsi ostali svetniki pa verjetno ne bi bilo nič narobe, če bi s tem seznanili tudi širšo javnost.”
Odgovor (CZ Občine Vrhnika): “Sistem ZiR občine Vrhnika je bil že ob sami nesreči – požar, ki je izbruhnil 15. maja v podjetju Kemis d.o.o., ustrezno pripravljen. Intervencija je bila vodena v skladu z Operativnim načrtom gasilskih enot v občini Vrhnika, Načrti ZiR občine Vrhnika in Načrtom ZiR Kemis d.o.o. Tudi analiza ukrepanja ob požaru Kemis, ki je bila izvedena dne 21. 6. 2017 na Izpostavi URSZR Ljubljana, je potrdila, da je bila intervencija pravočasna, ustrezno koordinirana s strani štaba CZ občine Vrhnika ter uspešno in strokovno vodena s strani vodje intervencije. Sodelovanje med intervencijskimi enotami in službami je bilo odlično. Kot pomanjkljivost pa se je izkazala neodzivnost in neusklajenost delovanja državnih strokovnih inštitucij oziroma služb (NIJZ, ARSO, UVHVVR), kar je imelo za posledico neenotno in neažurno podajanje informacij.
Sistem ZiR občine Vrhnika je v marsikaterih pogledih, kot so: pripravljenost, odzivnost enot ZRP, njihova usposobljenost, razpoložljiva oprema in organiziranost štaba CZ v primerjavi z drugimi občinami nadpovprečna. Občina Vrhnika in GZ Vrhnika skupaj, kljub omejenimi finančnimi sredstvi, uspešno sledita zastavljenem cilju na področju opremljanja in usposabljanja enot ZRP ter samozadostnosti, saj v primeru specifičnih nesreč, npr. žledolom, kjer je prizadeto širše območje, ne moremo računati na takojšnjo pomoč enot iz sosednjih občin oziroma državnih enot. To velja tudi na področju nevarnih snovi (radiološka in kemijska dekontaminacija), tehničnega reševanja v cestnem prometu, reševanja na in iz vode, reševanja iz višin in globin, prve pomoči in oskrbe. Seveda, pa je zaradi specifike tovrstnih nesreč težko zagotavljati vso opremo, zato je pomembno tudi povezanost in sodelovanje enot sosednjih občin. V ta namen je bil dne 21. 10. 2016 podpisan še nekoliko razširjen dogovor o medsebojnem sodelovanju in medsebojni pomoči na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami med Občinam Vrhnika, Borovnica, Log – Dragomer, Logatec, Brezovica, GZ Vrhnika, Brezovica, Logatec in JP KPV Vrhnika d.o.o., Logatec d.o.o. ter Brezovica d.o.o., ki ob takšnih nesrečah pomagajo z razpoložljivo specifično opremo in moštvom (Priloga 1).
Poleg organiziranosti enot ZRP občine Vrhnika (Priloga 2), pa je zlasti pomembna požarna varnost v podjetju in priprava oziroma uskladitev požarnih načrtov z občinskimi. V ta namen se je podjetja (Unichem d.o.o., Helios d.o.o, Hamex d.o.o., JP KPV d.o.o., Petrol d.d., Elektro Ljubljana d.d., Geoplin d.o.o., Plinovodi d.o.o.), ki v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo ali skladiščijo nevarne snovi in odpadke pozvalo, da v skladu z dodatkom k Uredbi o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Ur. list RS, št. 24/12, 78/16) posredujejo morebitne dopolnitve oziroma spremembe načrtov ZiR svoje organizacije. Prav tako se je preventivno obiskalo podjetja Hamex d.o.o, JP KPV d.o.o, Unichem d.o.o., Saubermacher d.o.o. in Kemis d.o.o. z namenom preverjanja ažurnosti požarnih načrtov in načrtov ZiR ter usklajenosti z občinskimi načrti. Hkrati se je podjetja pozvalo, da ponovno ocenijo morebitne vplive na okolje, do katerih bi prišlo pri sproščanju plinov ob gorenju in odtekanju požarnih vod v okolje ter v kolikor podjetja nimajo izdelanih načrtov naj le-te izdelajo. Prejete morebitne spremembe s strani podjetij bodo podlaga za dopolnitev občinske ocene ogroženosti in občinskega načrta ZiR ob nesreči z nevarnimi snovi, ki sta v teku ažuriranja in bosta pred sprejemom tudi javno objavljena na občinski spletni strani. V nadaljevanju se bo k seznanitvi z dejavnostjo pozvalo tudi manjša podjetja v občini, ki bi v primeru nesreče lahko imela vpliv na okolje.
V mesecu februarju, je po večkratnih predhodnih usklajevanjih z Občino, podjetje Kemis v mesecu februarju sprejel nov načrt ZiR – I. faza. Načrt je bil posredovan na Izpostavo URSZR Ljubljana (ReCO), GB Ljubljana in GZ Vrhnika.
Opremljanje in usposabljanje enot in sil ZRP poteka na podlagi zakonodaje s področja ZRP in v skladu s petletnim Programom varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in požarnega varstva za obdobje 2016 – 2020, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 8. seji dne 10. 12. 2015 (Priloga 3) in med katerim program vsebuje tudi področje nevarnih snovi. Specifična oprema se postopoma dopolnjuje predvsem zaradi omejenih finančnih sredstev ter priporočil vzdrževanja te opreme.
Prav tako se vsako leto na GZ Vrhnika poveljstvo Vrhnika, kot na CZ določijo smernice usposabljanj, vaj in opremljanja za tekoče leto. Usposabljanje je odvisno tudi od razpisanih programov za posamezne enote s strani države oziroma Gasilski zvezi Slovenije (GZS) in URSZR (Načrt izobraževanja in usposabljanja s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v izobraževalnem centru za ZiR RS za posamezno leto in je objavljen na spletni strani URSZR, dostopen na povezavi: http://www.sos112.si/slo/clanek.php?catid=27&id=8450 ter programi GZS), njihove izvedbe, pogojev za prijavo ter razpoložljivih finančnih sredstev na gasilski dejavnosti in CZ. točka 9 stran 12 Usposabljanja izvaja tudi GZ Vrhnika in občina (Izobraževalni center IG). V lanskem letu je bila organizirana požarna vaja v podjetju Saubermacher, Domu upokojencev Vrhnika, vojašnici Ivan Cankar ter druge aktivnosti ob mesecu Požarne varnosti (oktober). Na podlagi sklepa župana, poteka na vseh šolah in vrtcih občini Vrhnika tudi vsakoletno izobraževanje o požarni preventivi, naravnih in drugih nesrečah, prve pomoči ter evakuacije. V lanskem letu so bile po KS za občane izvedene tudi delavnice iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo defibrilatorja. V letošnjem letu je v mesecu oktobru planirana občinska vaja ZiR »Železniška nesreča«, kjer se bo preverjala pripravljenost ob množični nesreči, nesreči z nevarnimi snovmi, evakuacija prebivalstva in oskrba s pitno vodo. Tudi na podlagi obsežnih naravnih in drugih nesreč (dogodkov) v zadnjih 5 letih, npr. poplave, žled, begunska problematika, požar v podjetju Kemis so za področje ZiR pridobljene izkušnje, ki jih analiziramo in po potrebi vključimo v občinske načrte ZiR.
Pripravljenost, ukrepi in opremljenost gasilskih enot je razvidna iz Operativnega načrta delovanja gasilskih enot v občini Vrhnika. V samem dokumentu je predstavljena organizacijska shema delovanja enot, način in postopnost aktiviranja enot, opremljenosti, sodelovanje z drugimi službami v primeru nesreč. Dokument vsebuje tudi podatke, ki so posebnega pomena za varnost občanov ter podatke operativcev (naslov, telefonska številka, funkcija itd.), zato se zaradi varnostnih razlogov (preprečevanje zlorab podatkov, možnosti terorizma itd.), dokument posreduje le službam, ki ga potrebujejo za skupno delovanje z gasilci (ReCO, ZD Vrhnika, Štab CZ, Reševalna postaja Ljubljana, Gasilska brigada LJ). Trenutno poteka ažuriranje operativnega načrta, ki je v zaključni fazi.
Predlagamo, da vam (po predhodnem dogovoru) tovrstni dokument, druge željene dokumente in opremo ZRP ustrezno predstavimo in obrazložimo.
Večjo varnost pred takšnimi nesrečami pa je mogoče doseči predvsem s preventivo, med katero sodi tudi zagotavljanje večje požarne varnosti na področju urejanja zakonodaje, ki bi od podjetij zahtevala 24 urno prisotnost gasilske enote ter jih v okoljski zakonodaji uvrščala v podjetja večjega tveganja za okolje in s tem dvignila standarde za preprečevanje večjih nesreč z nevarnimi snovmi. Podjetja bi morala tudi povečati požarno varnost s protipožarnimi pregradami in s 24 urno prisotnostjo varnostnikov oziroma gasilcev, saj so požari v začetni fazi lažje obvladljivi in imajo posledice nesreče manjši vpliv na okolje. To je tudi osnova za preprečevanja nesreč takšnih razsežnosti.
Poveljniku CZ RS ter drugim pristojnim državnim organom smo v času intervencije in tudi na analizi predstavili problematiko pomanjkanja konkretnih informacij strokovnih služb in inštitucij države. To velja tako za ukrepanje v času intervencije, takoj po nesreči in tudi glede obveščanja občanov o stanju, saj je v skladu z zakonodajo Občina zadolžena za obveščanje prizadetega prebivalstva in javnosti z informacijami.
Od države pričakujemo načrt (postopkovnik), kako ravnati ob tovrstnih nesrečah. Vendar kolikor je bilo razvidno iz nesreč, ki so se zgodile kasneje, so postopki, ki smo jih izvajali na Vrhniki, kasneje uporabili tudi pri drugih nesrečah (požar v Ljutomeru, požar v Novem mestu). Državni načrt bi tako zajel postopke vključevanja državnih inštitucij, določil operativno skupino za strokovno podporo lokalnim silam pri sprejemanju ukrepov ter rešitev za sanacijo posledic nesreče z nevarnimi snovmi. Občine namreč ne razpolagajo z akreditiranimi kadri in laboratoriji, zato je nujno, da to izvajajo strokovne službe, ki bodo izvajale tovrstne zahtevne strokovne postopke v skladu z mednarodnimi standardi.”
Odgovor: “Glede odgovora mag Sladiču, lahko dodam ugotovitve in sklepe o izvedenih aktivnostih pred in po intervenciji 15.maj 2017. Na Gasilski Zvezi Vrhnika smo pripravili 5 letni plan opremljanja z tehniko, izobraževanjem, osebno zaščitno opremo in vzdrževanjem nepremičnin in osnovnih sredstev. Glede na nepredvidljive izredne razmere je praktično nemogoče vsega predvideti. Potem je bilo glede na potrjen 5 letni plan na OS, kar nekaj aktivnosti potrebno kljub prostovoljnem delu črtati. Črtali smo aktivnosti, vzdrževanja in opremo, za katero smo ocenili, da v najmanjši meri negativno vpliva na delo PGD. Glede na sprejet 5 letni plan pa svoje naloge in obveznosti izvajamo v celoti tako Občina Vrhnika, kot tudi PGD poveljstvo Vrhnika in GZ Vrhnika. Po intervenciji v Kemisu kjer je bilo uničene veliko opreme predvsem v enotah, ki so bile na prvi ognjeni črti (osrednje enote) je bilo izvedenih veliko aktivnosti, kjer so sodelovale občine Vrhnika, Borovnica, Log Dragomer, vodja intervencije, vsa tri poveljstva, PGD – popis uničene opreme, GZ Vrhnika in Občinska uprava občine Vrhnika. Priprava javnega naročila, zbiranje ponudb, izvedba pogajanj, dobava in razdelitev opreme oškodovanim PGD. Glede na podpisan dogovor o medsebojnem sodelovanju in pomoč na področju naravnih in drugih nesreč, podpisan že 21. 10. 2016. Prav na podlagi tega dogovora so treh občinah, ki so vključena v enotno delovanje na GZ Vrhnika sprostila sredstva rezervnega sklada (Vrhnika 128.024,00€ oprema + prehrana + gasilna sredstva + gorivo + gasila sredstvapenilo, zaščitna sredstva…… , Borovnica 15.000,00€, Dragomer Lukovica 21.292,00€). Iz teh sredstev se je v celoti zanovilo vso poškodovano opremo na požaru Kemis Zbiralo se je tudi donatorska sredstva ( GZV, PGD Verd, PGD Stara Vrhnika, PGD Vrhnika). Zbrana sponzorska sredstva na GZV so bila porabljena za nakup dodatne potrebne zaščitne opreme in razdeljena po sklepu poveljstev občin. Glede na pridobljena dodatna sredstva smo v letu 2017 lahko realizirali planiran program dela. Seveda bi želeli pogoje svojega dela na področju preventive še izboljšati, zato pa je pomembno načrtovati tudi dodatna finančna sredstva. Upam, da sem prav razumel vaše povpraševanje. V kolikor menite, da bi rabili še kakšne podatke mi sporočite. V kolikor bi kateri od občinske uprave ali svetnikov želel vpogled ali dodatna pojasnila se lahko dogovorimo in pripravimo dodatna pojasnila.”