Informacija o 1. korespondenčni seji Odbora za ekologijo in infrastrukturo

Dne 25. 8. 2015 je bila sklicana 1. korespondenčna seja Odbora za ekologijo in infrastrukturo, v okviru katere je bila obravnavana le ena točka, to je osnutek Odredbe o spremembah in dopolnitvah Odredbe o prometni ureditvi in uvedbi časovno omejenega parkiranja na javnih površinah v občini Vrhnika.

S predlogom sprememb in dopolnitev te odredbe skuša občina Vrhnika poiskati rešitve in sprejeti ukrepe, ki bodo voznike usmerili k parkiranju na parkirišču P + R v Sinji Gorici.

V zvezi s tem se tako predlaga, da se na javnih parkiriščih v centru Vrhnike razširi območje časovno omejenega parkiranja in s tem označi območje na trgu Karla Grabeljška, Poštni ulici in uvede novo območje pri Mrakovi šoli in vrtcu Želvica, kjer bi bilo po tem predlogu možno z označitvijo parkirnega časa brezplačno parkirati 2 uri, dopušča pa se možnost izdaje dovolilnic za večurno parkiranje na teh parkiriščih.

Skratka, predlagana je razširitev tako imenovanih modrih con v občini, pri tem pa ni povsem jasno za kakšen delež se ta območja širijo in koliko parkirnih mest bi bilo v to novo predlagano ureditev vključeno.

V Listi za razvoj vrhniškega podeželja (podatka o tem, kako so se do tega predloga opredelili drugi člani odbora, predvsem zaradi načina glasovanja, ki je bil po e-pošti in po telefonu) se s takim predlogom nismo strinjali in ga tudi nismo podprli .

Tak pristop občinske uprave namreč ocenjujemo kot napačen in usmerjen proti temu, za kar se vsi zavzemamo, nenazadnje tudi z nedavnim sprejetjem Strategije razvoja turizma v občini Vrhnika.

Ob tem je po našem mnenju tudi iluzorno razmišljati, da bo občina Vrhnika s povečevanjem območij s časovno omejenim parkiranjem v centru reševala oziroma rešila problem novo zgrajenega, predvsem pa praznega parkirišča P+R v Sinji Gorici ter s tem preusmerila voznike k parkiranju na tem parkirišču.

Na tem mestu poudarjamo, da bi bilo v tem primeru nedvomno dobro videti investicijsko dokumentacijo za projekt izgradnje navedenega parkirišča, saj so v njem verjetno ali pa bi vsaj morale biti, opredeljene vse variante rešitev in podlag, ki utemeljujejo izgradnjo tega parkirišča v Sinji Gorici in seveda navedeni tudi vsi cilji, ki jih z njegovo izgradnjo v občini dosegamo.

Vsekakor pa je bila investicija po naši oceni močno preuranjena, saj vse dokler ne bo zgrajen avtocestni priključek v Sinji Gorici, to parkirišče ne bo uporabljano s strani kogarkoli, pa tudi če bodo vsa parkirišča na Vrhniki vključena v tako imenovano modro cono.

Zato smo v obrazložitvi naše zavrnitve tega predloga sprememb in dopolnitev obravnavane odredbe tudi predlagali, da se v okviru ureditve parkiranja oziroma parkirišč v občini Vrhnika raje začnimo ukvarjati z iskanjem odgovora na vprašanje, kaj sploh želimo. In vsakokrat, ko se ukvarjamo s tem vprašanjem, naj si bo na Občinskem svetu, v njegovih delovnih telesih ali kot posamezniki, se srečamo na stičišču, to je, da želimo biti prepoznavna turistična točka z širokim naborom turističnih zanimivosti in znamenitosti ter ponudb, ki bodo v velikem številu pritegnile turiste na Vrhniko.

In s čim? Z omejenim parkiranjem na modrih conah in vodenjem kaznovalne politike, ki jo taka ureditev hočeš nočeš prinaša?

Ne, nasprotno. Število parkirišč v modrih conah je treba po našem mnenju s tem ciljem zmanjšati, če že ne popolnoma odpraviti.

Predstavljajmo si na primer družino iz recimo Avstrije ali pa od kjerkoli, lahko tudi iz Ptuja ali pa iz Ljubljane, ki se bo z osebnim vozilom ali pa avtodomom (ker se z njim ne more za dlje časa namensko ustaviti nikjer v naši občini) ustavila recimo na parkirišču pred Kulturnim centrom oziroma Doživljajskim razstaviščem z namenom, da si ga seveda v miru ogleda. Parkirala bo v modri coni, bila na ogledu recimo 2 uri in potem…bo šla premikat uro v avtu ali avtodomu (če jo sploh ima), da ogled dokonča ali pa ker si želi peš ali s kolesi pogledat izvire Ljubljanice v Močilniku in Retovju, šla od tam spet nazaj na parkirišče premaknit uro ali celo avto, ker bi potem želeli še na kosilo v Bistro, si tam ogledati Tehniški muzej in morda še kaj.

Ne, tega ta družina zagotovo ne bo storila, ampak se bo odpeljala drugam, najverjetneje v drugo občino, vsekakor pa se ne bo vrnila nikoli več, še posebej, če jo bo po prihodu iz ogleda Doživljajskega razstavišča ali pa od kje drugje za brisalci čakal “pozdrav” medobčinskega redarstva.

Če želimo pritegniti enodnevne turiste, kar bi moral biti naš prednostni cilj, jim je treba poleg vsega drugega v prvi vrsti omogočiti neomejeno parkiranje čez dan za 6, 8 ali 12 ur in jim dati možnost, da si Vrhniko in njeno okolico ogledajo brez kakršnega koli časovnega pritiska.

Zato je treba iti v smer rešitve, v kateri bo slehernemu občanu, gostu, obiskovalcu in vsem drugim, omogočeno brezplačno parkiranje do recimo dveh ur kjerkoli in na katerem koli parkirišču v občini Vrhnika. Vsaka nadaljnja ura pa naj bo plačljiva, recimo 40 centov na uro.

Za spodbujanje razvoja turizma je to absolutno najboljša rešitev in praksa vseh mest, v katera se da priti z avtom in ki imajo turistom kaj za pokazati in ponuditi. Ta način pa je tudi popolnoma normalen in samoumneven za vsakega turista, ki je v določenem kraju s svojim vozilom z namenom, da si ga v miru ogleda.

Ker roko na srce, modre cone ne prinašajo nobene rešitve pa tudi občina, razen stroškov barvanja, od njih nič nima, ima pa, kot lahko vidimo iz proračunskih dokumentov občine Vrhnika, veliko medobčinsko redarstvo, ki budno spremlja voznike, ki so zaradi tega ali drugega razloga pozabili v avtu namestiti parkirno uro, tudi starše, ki vozijo zjutraj svoje otroke v vrtce in šole, verjetno pa tudi nič hudega sluteče turiste.

Pred objekti, kot je na primer Kulturni center, se lahko postavi tudi rampa, ki vsakemu obiskovalcu ob vstopu da listek, ki ga po ogledu razstavišča ali obisku prireditve, če ta traja dlje od dveh ur, pokaže osebju, ki ga potrdi in mu s tem kot gostu, ki je plačal vstopnico ali se je udeležil česar koli, kar se v tem objektu dogaja, omogoča brezplačno parkiranje.

Ob tem je treba tudi vedeti, da celoten sistem obiskovanja na primer muzejev v tujini, pa tudi v Sloveniji,  temelji na treh principih: 1) prodaja vstopnic, 2) prodaja spominkov, 3) prodaja hrane in pijač. Brez tega ni zaokrožene ponudbe, ki pa je seveda nesmiselna v primeru, ko obiskovalcu ni omogočeno tudi časovno neomejeno parkiranje.

Ampak to je že stvar druge debate!

 mag. Viktor Sladič

Ta vnos je bil objavljen v Novičke, Seje OEI. Zaznamek za trajno povezavo.

Dodaj odgovor