Na 12. redni seji Občinskega sveta, ki je potekala 5. 7. 2016, to je na seji, na kateri je bil naš predstavnik odsoten, je med drugim potekal tudi postopek sprejema Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnem prispevku v občini Vrhnika.
Ta odlok je po svoji vsebini sporen, na kar je večkrat z dopisi občino Vrhnika opozorilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor, vendar se tudi tokrat občinska uprava ne da motiti in trmasto vztraja svojih stališčih, s katerimi uspešno obvladuje svetnike, ki so vsaj navzven lojalni aktualnemu županu. Na te nepravilnosti pa je pri obravnavah tega odloka na sejah Občinskega sveta večkrat opozarjal tudi naš predstavnik, vendar neuspešno.
Ne glede na to, da je ta seja potekala v odsotnosti našega predstavnika v Občinskem svetu, pa to seveda nikakor ne pomeni, da se na to gradivo nismo pripravili, zato smo v zvezi z Odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnem prispevku v občini Vrhnika pripravili in županu za obravnavo na tej seji posredovali pisne amandmaje k predlogu tega odloka.
Ker pa je bilo na 11. redni seji Občinskega sveta pri obravnavi Poročila JP KPV d.o.o. med drugim ugotovljeno, da prihaja do razhajanj v podatkih glede dolžine kanalizacijskega omrežja v naši občini, ali po domače in na kratko povedano, da občina Vrhnika komunalni prispevek obračunava dvakrat in za neobstoječo komunalno opremo, to je kanalizacijo, so se amandmaji poleg Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnem prispevku v občini Vrhnika nanašali tudi na Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika, št. 007-8/2014 z dne 21. 5. 2015 in elaborat št. 28-2014 z dne 4. 5. 2015, ki je priloga temu odloku.
Amandma št. 1:
V zvezi s predlogom odloka predlagamo, da se postopek njegovega sprejemanja nemudoma ustavi, začasno, to je do sprejema sprememb in dopolnitev prvega odstavka 4. člena in 7. člena Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika, št. 007-8/2014 z dne 21. 5. 2015 in elaborata št. 28-2014 z dne 4. 5. 2015, ki je priloga temu odloku, pa se zadrži uporaba in izvajanje Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika, št. 007-8/2014 z dne 21. 5. 2015.
Obrazložitev:
Razlog za ta amandma je utemeljeni dvom v pravilnost podatkov v predhodno citiranem elaboratu, ki se nanašajo na velikost oziroma dolžino omrežja za odvajanje komunalnih odpadnih vod na območju Občine Vrhnika, ki ni skladna s podatki iz katastra kanalizacijske infrastrukture, ki ga vodi JP KPV d.o.o., Vrhnika. To pa ima za posledico nepravilno določeno višino obračunskih stroškov za to vrsto komunalne opreme, prikazanih v tabeli iz drugega odstavka 4. člena tega odloka in višino obračunskih stroškov za to vrsto komunalne opreme na enoto iz 7. člena tega odloka, ki je v škodo občankam in občanom občine Vrhnika, kot zavezancem za plačilo komunalnega prispevka, kar je bilo kot svetniško vprašanje izpostavljeno že na 11. redni seji Občinskega sveta z dne 26. 5. 2016. Na to vprašanje je občinska uprava oziroma Oddelek za okolje in komunalo sicer podal odgovor, ki pa še zdaleč ni zadovoljiv in kompetenten, predvsem pa je zelo nepregleden in izredno zavajajoč.
Na podlagi predhodno navedenega namreč obstaja utemeljen sum, da občina Vrhnika na podlagi nepravilnih podatkov glede velikosti oziroma dolžine omrežja za odvajanje komunalnih odpadnih vod na območju Občine Vrhnika in z uporabo Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika, komunalni prispevek odmerja za neobstoječo komunalno opremo, kar je nesprejemljivo, zato zahtevamo, da se do uskladitve podatkov iz predhodno navedenega elaborata z dejanskim stanjem in s tem pravilno določitvijo obračunskih stroškov za posamezno vrsto komunalne opreme, postopek sprejema Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika nemudoma ustavi, uporaba in izvajanje Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika pa se do takrat zadrži.
Amandma št. 2:
V zvezi s predlogom petega odstavka 4. člena predloga odloka predlagamo, da se ga v celoti črta in nadomesti z besedilom:
»Če površine parcele ni mogoče določiti na način iz prejšnjega odstavka tega člena, se za ugotovitev površine parcele upošteva stavbišče x 1,5.«
Odstavki za tem se nato smiselno preoblikujejo.
Obrazložitev:
Predlagano določilo predloga iz javne obravnave glede na trenutno veljavni odlok namreč ne prinaša nobene vsebinske spremembe.
Sicer v predlogu ni več direktnega navajanja velikosti parcel, namenjenih gradnji, kot so opredeljene v 48. členu Občinskega prostorskega načrta občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 27/2014) in kot jih v celoti povzema veljavni Odlok o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika, vendar v postopku odmere komunalnega prispevka napotuje k uporabi ravno te določbe Občinskega prostorskega načrta.
Osnovna vprašanja, ki se v zvezi s tem predlogom postavljajo so tudi:
- kaj so drugi utemeljeni razlogi, v katerih se bodo v postopku odmere komunalnega prispevka upoštevala določila veljavnih prostorskih aktov in kdo bi jih presojal (določiti jasna in nedvoumna merila, ki bodo razumljiva slehernemu bralcu in uporabniku in ne le snovalcu tega predloga);
- kaj pomeni termin »smiselna uporaba« (ali to pomeni, da občinski uradnik v postopku odmere komunalnega prispevka v posameznem primeru po lastni presoji določa velikost parcele ?);
- kako bo občinski uradnik v postopku odmere komunalnega prispevka ugotavljal obstoj »utemeljenih« razlogov.
Nesporno dejstvo je, da občinski organ v postopku odmere komunalnega prispevka velikosti parcele ne more določati, ampak jo lahko samo ugotovi. Prav tako je dejstvo, da občinski organ ne more sam določiti velikosti parcele objekta oziroma »gradbene« parcele z uporabo določil iz občinskega prostorskega akta, ki določa zgolj pogoje za parcelacijo in največji faktor zazidanosti parcele in ne velikosti parcele, ki je v posameznem primeru osnova za odmero komunalnega prispevka. To pomeni, da občinski organ v tem postopku ne more in ne sme določati velikosti parcele neargumentirano, ampak jo mora določiti konkretno, kar pomeni, da mora ugotoviti dejansko stanje oziroma njeno dejansko velikost v naravi.
Vprašanje pri tem je tudi, ali lahko to naredi občinski uradnik, ki vodi postopek odmere komunalnega prispevka v primeru, da parcela objekta ni določena, oziroma ali lahko to stori sam, na podlagi določenih pavšalov. Sicer je to lahko za občinski organ najbolj praktična možnost, zakonsko gledano pa je to pravno zelo sporno. Občinski organ bi moral v takem primeru občana, kot bodočega zavezanca za plačilo komunalnega prispevka, napotiti na pooblaščeno strokovno usposobljeno osebo ali ustanovo, da mu odmeri parcelo njegovega objekta oziroma sam zagotoviti pooblaščeno strokovno usposobljeno osebo ali ustanovo, ki bo zanj, to je občinski organ, v tem postopku, to je v postopku odmere komunalnega prispevka, to storila.
V zvezi s tem je treba tudi vedeti, da je postopek parcelacije povsem formalen upravni postopek, ki ga mora izvesti pooblaščena uradna oseba v skladu z zakonom in ne občinski organ, ki vodi postopek odmere komunalnega prispevka.
Kakršno koli enostransko arbitrarno določanje parcele s strani nepooblaščene osebe v postopku odmere komunalnega prispevka, kar občinski organ je in kar predlagano določilo dopušča, namreč nima nobene zakonske podlage.
Pri tem se postavlja tudi vprašanje, kako bo ne glede na predlagano določilo občinski organ ravnal v primeru, ko bo neka konkretna parcela manjša od parcele, ki je z občinskim prostorskim aktom določena kot minimalna velikosti parcele, namenjene gradnji?
Vprašanje pri tem pa je tudi, ali je sploh možno, da se v primeru, ko parcela objekta ni določena, uporabi določilo Občinskega prostorskega načrta glede minimalne površine parcele, namenjene gradnji, če pa državni predpis, to je Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/2007), ki je v tem primeru brez dvoma nadrejen predpis, v drugem odstavku 5. člena določa, da se v primeru, ko parcela objekta ni določena, uporablja pravilo stavbišče x 1,5.
Zato menimo, da je določba predloga, ki napotuje občinski organ na uporabo občinskega prostorskega akta, brezpredmetna, saj ta akt v postopku odmere komunalnega prispevka ne more biti ustrezna podlaga za določanje velikosti parcele. Ob tem pa je treba upoštevati tudi to, da je bil Odlok o komunalnem prispevku v občini Vrhnika sprejet na podlagi 79. in 82. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št., 33/2007 s spremembami in dopolnitvami), ki pa ne dajeta nikakršne podlage za določanje parcele, kot to določa oziroma predvideva obravnavani predlog.
Merila za parcelacijo se namreč sprejemajo skladno s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/2007) v povezavi z določili Zakona o prostorskem načrtovanju, ki urejajo postopek priprave občinskih prostorskih načrtov. To pa pomeni, da namen Odloka o komunalnem prispevku v občini Vrhnika, ki ureja odmero komunalnega prispevka, ni urejanje meril za parcelacijo, ki je mnogo širši, kot je odmera komunalnega prispevka, sprejemajo pa se po povsem drugačnem postopku, kot to velja za odlok o komunalnem prispevku.
Na podlagi navedenega tako menimo, da za peti odstavek 4. člena tako trenutno veljavnega odloka, kot tudi predloga odloka, ni nobene podlage v Zakonu o prostorskem načrtovanju, zato predlagamo, da se ga črta in nadomesti s pravili za določanje površine parcele v postopku odmere komunalnega prispevka, ki bodo skladna s Pravilnikom o merilih za odmero komunalnega prispevka in kot sem uvodoma tudi predlagal.
Amandma št. 3:
V zvezi s predlogom odloka predlagamo, da se v njem črta tretji odstavek 4. člena, spremeni in dopolni šesti odstavek 7. člena, 15. člen in sedmi odstavek 18. člena, skladno z obrazložitvami, podanimi v dopisih Ministrstva za okolje in prostor, št. 35206-38/2015/2 z dne 1. 10. 2015 in št. 35206-38/2015/4 z dne 14. 12. 2015.
Obrazložitev:
Ne glede na to, da sta predmet javne obravnave spremembi in dopolnitvi zgolj četrtega in petega odstavka 4. člena Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika predlagam, da se med spremembe in dopolnitve tega odloka vključijo tudi vse zahteve in predlogi, ki jih je podal Direktorat za prostor, graditev in stanovanja v Ministrstvu za okolje in prostor v svojih dopisih št. 35206-38/2015/2 z dne 1. 10. 2015 in št. 35206-38/2015/4 z dne 14. 12. 2015, ki se nanašajo na Odlok o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika in ki z njihovim dopisom št. 35206-38/2015-7 (1094-02) z dne 31. 3. 2016, ki je bil tudi priložen gradivu za 11. redno sejo Občinskega sveta Občine Vrhnika, niso bile umaknjene ali preklicane. To je jasno razvidno tudi iz njihovega zadnjega dopisa št. 35206-38/2015/10 z dne 20. 6. 2016, ki je tudi priložen gradivu za 4. točko 12. redne seje Občinskega sveta občine Vrhnika .
Poziv občinskim svetnicam in občinskim svetnikom:
V zvezi s temi amandmaji, ki jih vlagamo k predlogu Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnem prispevku v občini Vrhnika pozivamo vse občinske svetnice in občinske svetnike, da se pri razpravi in glasovanju o njih zavedajo, da zakonitost in preglednost dela in odločanja v občini ni le odgovornost župana, podžupana in občinske uprave, ampak tudi odgovornost občinskih svetnic in občinskih svetnikov. Tej odgovornosti se v resnici na noben način ne moremo izogniti. Res je, da vsak glasuje po svoji vesti in prepričanju, vendar je vprašanje, ali je ta vest resnično čista in prepričanje lastno in pravo. Le odgovorno presojanje in glasovanje, ki skupaj z delom vodstva občine in celotne občinske uprave zagotavlja zakonitost in preglednost njihovega dela, namreč občankam in občanom naše občine ponuja dejansko varnost in pogoje za njihov razvoj, kar so nam konec koncev tudi zaupali.
In kako so občinske svetnice in občinski svetniki glasovali o teh naših amandmajih in na koncu o predlogu odloka ?
Na žalost je bil izid glasovanja o vloženih amandmajih pričakovan.
Prvi amandma:
Od prisotnih 21 občinskih svetnikov je 5 glasovalo ZA in 13 PROTI temu amandmaju, 3 občinski svetniki oziroma svetnice pa o njem sploh niso glasovali.
Drugi amandma:
Od prisotnih 21 občinskih svetnikov sta 2 glasovala ZA in 16 pa PROTI tem amandmaju, 3 občinski svetniki pa o njem tudi tokrat niso glasovali.
Tretji amandma:
Od prisotnih 21 občinskih svetnikov je eden glasoval ZA ta amandma, 13 jih je glasovalo PROTI, 3 občinski svetniki pa o njem zopet niso glasovali.
To pomeni, da vloženi amandmaji niso dobili potrebne podpore občinskih svetnic in občinskih svetnikov, zato je verjetno odveč podatek, da je bil tako Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnem prispevku v občini Vrhnika sprejet z zadostno večino, saj je od navzočih 21 svetnikov ZA ta odlok glasovalo 15 občinskih svetnic in svetnikov, trije so bili PROTI njemu, trije po tudi tokrat o tem niso glasovali.
Sicer razumemo, da se lahko nekdo odpove pravici glasovati in s tem odločati se, vendar menimo, da to ne pomeni nič drugega, kot biti neodgovoren do posameznih vsebin in odločitev, kar pa v ničemer ne pripomore k preglednosti dela tako posameznega občinskega svetnika ali svetnice, liste ali stranke, v imenu katere nastopa, še najmanj pa je tako ravnanje v korist občankam in občanom občine Vrhnika, za katere pa tako ravnanje ne pomeni drugega kot navadno prevaro.
Kakor koli, zgodbe o komunalnem prispevku v naši občini očitno še zdaleč ni konec, saj vsi tisti, ki se zavedamo pomembnosti in potrebnosti zakonitih in preglednih odlokov, ki bodo zagotovilo za pravičen komunalni prispevek, ne moremo stati križem rok in mižati pred dejstvi, zato bomo z našim zavzemanjem nadaljevali, seveda pa bomo pri tem hvaležni za vsakršno pomoč podporo slehernega občana, ki vidi in čuti enako.
Lista za razvoj vrhniškega podeželja