Na 12. seji OS smo spraševali

ČEPRAV NA NJEJ NISMO BILI PRISOTNI, SMO IMELI VPRAŠANJA TUDI NA 12. REDNI SEJI OBČINSKEGA SVETA

Kot smo vas že obvestili, na 12. redni seji Občinskega sveta nismo bili prisotni, saj je bil v tistem tednu naš predstavnik na dopustu, vendar to ni pomenilo, da na njej nismo bili aktivni. Poleg amandmajev k predlogu Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnem prispevku v občini Vrhnika smo se tudi za to sejo pripravili z svetniškimi vprašanji in pobudami, ki jih naš predstavnik občinski upravi in Občinskemu svetu v pisni obliki tudi predstavil.

Uvodoma smo najprej komentirali odgovore občinske uprave na naša vprašanja, ki smo jih pripravili za 11. redno sejo Občinskega sveta, za tem pa navedli vprašanja in pobude, ki smo jih pripravili za to, to je 12. redno sejo Občinskega sveta, ki je potekala dne 5. 7. 2016 in ki vam jih v nadaljevanju predstavljamo. 

Komentar k odgovorom na vprašanja za 11. redno sejo Občinskega sveta 

Uvodoma v zvezi z odgovori občinske uprave na vprašanja, ki smo jih zastavili na prejšnji, to je 11. redni seji Občinskega sveta poudarjamo, da z njimi nismo zadovoljni oziroma na marsikatero vprašanje sploh niste odgovorili.

Glede vprašanja, ki se na naša na ureditev pločnika v Blatni Brezovici in Ligojni lahko ugotovimo le to, da za ureditev tega vprašanja očitno ni volje. Cesta, ki vodi od Športnega parka v Blatni Brezovici skozi vas oziroma zemljišča, na katerih stoji, po naših podatkih niso v celoti v privatni lasti, kar pomeni, da so lahko ali v pretežni lasti KS Blatna Brezovica ali občine Vrhnika. Ker pripravljenost in zainteresiranost KS in njenih krajanov ni vprašanje, ostaja le vprašanje interesa občine Vrhnika, saj navedba, da bo to urejeno z izgradnjo sanitarnega kanala, ni objektivna, predvsem glede na to, da je malo verjetno, da bo do te investicije v doglednem času dejansko sploh prišlo.

Glede pločnika v KS Ligojna, o čemer smo tudi spraševali pa lahko ugotovimo le, da dajete polovične informacije in odgovore, nikakor pa ne poveste vsega, še manj dejstva. Kot nam je znano, sta bili v Ligojni dve varianti izgradnje pločnika skozi vas. Prva, za katero ste izdelali oziroma naročili izdelavo projektne dokumentacije, po kateri bi pločnik potekal direktno skozi jedro vasi, zaradi trmastega vztrajanja pri popolnoma neracionalni rešitvi, to je širina pločnika 1,5 metra, na koncu res ni bila izvedena, saj bi to pomenilo, da bi morali delno, če ne v celoti porušiti tudi kakšen stanovanjski objekt (če bi vi pristali na širino pločnika 0,8 metra, tega problema ne bi bilo). In tu so bili »problem« lastniki določenih zemljišč.

Druga varianta, po kateri bi pločnik potekal po zemljiščih, ki so v pretežni lasti občine pa je naletela na gluha ušesa in zanjo s strani občinske uprave ni bilo narejenega nič.

V zvezi z vprašanjem, ki se nanaša na oceno stroškov izgradnje nove dovozne poti do novega mostu čez Ljubljanico na Tojnicah sicer lahko razumemo, da dokumentacija še ni pridobljena do take faze, da bi lahko pripravili oceno teh stroškov in da bo zato potrebno naročiti podrobnejšo prometno študijo bodočega stanja prometnih tokov. Se pa ob tem sprašujemo, kako da vsega tega niste storili oziroma predvideli že ob tem, ko ste načrtovali izgradnjo novega mostu oziroma ali je ta varianta rešitve ustrezno obdelana in urejena že v investicijski dokumentaciji za izgradnjo tega novega mostu, saj dovozna pot do tega mostu skupaj z njim tvori zaključeno celoto, ki bi morala biti kot projektna rešitev že ustrezno obdelana.

Enako smo nezadovoljni z vašim odgovorom na vprašanje glede pridobitve potrebnih dovoljenj za ureditev brežine Ljubljanice na Tojnicah. Sicer ste v njem navedli marsikaj, niste pa odgovorili na vprašanje, ali je uničenje naravne brežine Ljubljanice v dolžini nekaj 100 metrov in 4-5 metrov visoko posledica tudi gradnje priključne poti do novega mostu, koliko nas je to stalo in kdo je izvajal dela. Niste pa tudi odgovorili na vprašanje, kako ste prišli do soglasja Krajinskega parka Barje, Nature 2000 in številnih drugih soglasodajalcev, če ste kot župan še pred letom dni izjavljali in zagotavljali, da so bregovi Ljubljanice tako zaščiteni, da ne moremo na njenem bregu postaviti niti malega lesenega pristana za čolne.

Zato vas prosimo, da ponovno proučite vprašanja, ki smo jih zastavili na prejšnji seji Občinskega sveta, predvsem vprašanje št. 3, 5, 6, 7 in 8 in na njih odgovorite.

Sedaj pa vam predstavljamo vprašanja in pobude za to sejo Občinskega sveta, in sicer: 

VPRAŠANJA

  1. Rekreacijsko športno in prenočitveno središče Kotnikovi bajerji (avtokamp)

Glede na nedavni telefonski pogovor z vodjo Oddelka za prostor, da po sestanku Liste za razvoj vrhniškega podeželja s predstavniki občinske uprave, Oddelek za prostor oziroma občinska uprava nima nič več opraviti s tem projektom in da je bilo dogovorjeno, da Lista za RVP pripelje investitorja, ki tudi pripravi vso potrebno in zahtevano dokumentacijo, od idejnega projekta naprej in da za tem začne z investiranjem, nas zanima:

Vprašanje št. 1: Kdo, če ne Oddelek za prostor, je odgovoren za pripravo vse te dokumentacije in za navedeni  projekt (ime in priimek) in ali se ta projekt v občini Vrhnika sploh izvaja in s kakšno dinamiko ?

Vprašanje št. 2: Če želimo, da potencialni investitor prinese »svež denar« (kdor še ni bil v Kotnikovih bajerjih naj se zaveda, da območje obsega vsaj 15 ha, od tega več kot polovico teh površin  zasedajo jezera oziroma bajerji in da verjetno brez izdelanih idejnih načrtov ne moreš začeti resno delati), potrebuje vsaj lokacijsko dovoljenje, podrobno izrisano območje z vrisanimi načrtovanimi objekti ali dejavnostmi (idejni načrt ureditve območja z natančnimi podatki, kje bo na primer kamp z šotorišči, kje bo glamping oziroma luksuzne hišice, kje bo postajališče za avtodome, muzej Barja, kopališče, veslaška proga in drugo, saj tega, kaj in kako so si na Oddelku za prostor v zvezi s tem zamislili, ne vemo). V primeru, da dogovor s sestanka še velja pričakujem, da se nam v 14 dneh poda celovita informacija o avtokampu v Kotnikovih bajerjih z naslednjimi podatki in dokumenti, in sicer:

  • lokacijsko dokumentacijo oziroma dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, če je zadeva že tako daleč,
  • ureditveni načrt območja Kotnikovih bajerjev z vrisanimi objekti oziroma dejavnostmi predvidenega avtokampa,
  • kopije vseh že oddanih vlog za pridobitev soglasij in odgovore na te vloge (ministrstva, zlasti MOP, Krajinski park Ljubljansko barje, Natura2000 in drugi soglasodajalci),
  • vse finančne pokazatelje projekta,
  • omejitve, ki so jih pri predvidenem postavljanju objektov dala ministrstva in drugi pristojni organi in organizacije, ki skrbijo za Ljubljansko barje (npr. samo lesene hišice, njihova oblika, velikost, vrsta lesa, itd.) in
  • če na to vprašanje ni jasnega odgovora pričakujem sklep župana, s katerim pooblašča Listo za razvoj vrhniškega podeželja za nadaljevanje aktivnosti v zvezi z izvajanjem te investicije.

Avtokamp Blatna Brezovica

Z izjavo vodje Oddelka za prostor, da je ideja izgradnje avtokampa v Blatni Brezovici, ki smo jo pripravili v Listi za razvoj vrhniškega podeželja, brezpredmetna in  zaključena in da se tam avtokamp ne bo delal, se krajani Blatne Brezovice, pa tudi v Listi za razvoj vrhniškega podeželja, ne strinjamo, še posebej zaradi tega, ker vidimo, s kakšno »hitrostjo« se razvija projekt izgradnje avtokampa v Kotnikovih bajerjih.

Na sestanku Liste za RVP pri županu je vodja Oddelka za prostor predstavnike LRVP med drugim opozorila, da je za avtokamp nemogoče zbrati vsa potrebna in zahtevana soglasja in da je za avtokamp v Blatni Brezovici potrebnih kar 32 različnih soglasij.

O možnosti pridobitve soglasij se bodo prepričali krajani oziroma svet Krajevne skupnosti sam in se za pridobitev soglasij sam oziroma sam tudi prizadeval, zato od občinske uprave oziroma od Oddelka za prostor pričakujemo:

Vprašanje št. 3: Ali občinska uprava razpolaga s seznamom organov in institucij, pri katerih je potrebno oziroma morajo krajani ali svet Krajevne skupnosti Blatna Brezovica pridobiti potrebna soglasja za izgradnjo avtokampa z vsemi načrtovanimi dejavnostmi (avtokamp, postajališče za avtodome, kolišča, dnevni bar, sanitarije in restavracija v kampu) in kdaj ga lahko dobijo.

Vprašanje št. 4: Ali občinska uprava razpolaga s seznamom oziroma popisom vseh potrebnih postopkov, ki jih mora Krajevna skupnost Blatna Brezovica, poleg soglasij, vezanih na prejšnje vprašanje, izpeljati v smeri uspešne izgradnje avtokampa (OPN, sprememba namembnosti itn.).

  1. Gospodarski razvoj občine Vrhnika

V majski številki Našega časopisa smo lahko prebrali zapis razgovora z direktorjem podjetja Siliko d.o.o.,v  katerem med drugim le-ta izjavi, citiram: »Vrhnika ni ugodna za proizvodnjo. Ima visoko nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, pa tudi klima je taka, da nam ni najbolj naklonjena. Žal mi je le, da na Vrhniki ni več posluha za gospodarstvo. Kot bi se ne zavedala svojega geostrateškega in kadrovskega potenciala«. Konec citata.

To je zelo zaskrbljujoča izjava, še posebej če pomislimo, da gre za podjetje, katerega letni prihodek je trikratnik občinskega proračuna občine Vrhnika in ki bi lahko bil v primeru  dobrega sodelovanja z občinsko upravo tudi pomemben partner pri sofinanciranju in izvajanju razvojnih projektov, ki bi lahko bili gonilo turistično gospodarskega razvoja v naši občini.

Glede na to, da župan občine Vrhnika v javnih medijih te izjave ni ne zanikal, ne potrdil ali jo kako drugače komentiral prosimo, da to izjavo direktorja podjetja Siliko d.o.o. pojasni Občinskemu svetu in širši javnosti, to je občankam in občanom občine Vrhnika. Ob tem prosim tudi za pojasnilo, ali župan in občinska uprava v tem mandatu načrtuje pripravo celovite strategije gospodarskega razvoja občine Vrhnika in v kakšni fazi se nahajajo projekti, ki so začrtani v nedavno sprejeti Strategiji razvoja turizma v občini Vrhnika.

  1. Komunalni prispevek v občini Vrhnika

Ministrstvo za okolje in prostor je po nadzorstveni pravici med drugim razveljavilo tudi odločbo o odmeri komunalnega prispevka občine Vrhnika, ki je bila v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo poslovnih objektov izdana Komunalnemu podjetju Vrhnika, d.o.o., in sicer zaradi kršitve enajstega odstavka 79. člena in 108. člena Zakona o prostorskem načrtovanju, kot očitne kršitve materialnega prava. Gre za enako kršitev materialnega predpisa, zaradi katere je Upravno sodišče RS v upravnem sporu odpravilo odločbe o odmeri komunalnega prispevka občine Vrhnika, ki so bile izdane 4 občankam in občanom občine Vrhnika v obdobju po uveljavitvi občinskega prostorskega načrta in sprejemom Odloka o komunalnem prispevku v občini Vrhnika.

V zvezi s tem nas zanima, kdaj bo občina Vrhnika Komunalnemu podjetju Vrhnika, d.o.o., izdala novo odločbo o odmeri komunalnega prispevka, ki bo izdana v skladu s predpisi in  odločbo Ministrstva za okolje in prostor o razveljavitvi odločbe o odmeri  komunalnega prispevka občine Vrhnika, in kdaj mu bo nezakonito pridobljena finančna sredstva povrnila, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

V zvezi s tem nas tudi zanima, koliko odločb o odmeri komunalnega prispevka ste poleg štirim občankam in občanom, ki so zaradi predhodno navedenih kršitev predpisov poiskali sodno varstvo na Upravnem sodišču RS, še izdali v obdobju po uveljavitvi občinskega prostorskega načrta, to je od 3. 11. 2014, do sprejetja oziroma uveljavitve Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno opremo na območju občine Vrhnika in Odloka o komunalnem prispevku v občini Vrhnika, z dne 29. 6. 2015 in z dne 25. 5. 2015, to je v obdobju, ko bi morali komunalni prispevek skladno z enajstim odstavkom 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju odmerjati na podlagi Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme (Uradni list RS, št. 95/2007) in ne Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju občine Vrhnika (Naš časopis, št. 362/2009 in št. 407/2013). Prosimo tudi za vpogled v te odločbe.

  1. Uporaba občinskih simbolov

Glede tega nas zanima, kako je mogoče, da je pred Kulturnim centrom na Vrhniki izobešena zastava občine Vrhnika, ki ni skladna z Odlokom o grbu in zastavi občine Vrhnika, ki tudi ni usklajen z 9. členom Statuta občine Vrhnika.

Morda ne bi bilo odveč ob kakšnem državnem ali občinskem prazniku preveriti, kdo od tistih, ki so ob praznikih dolžni izobesiti zastavo, to dejansko tudi naredi. Tisti, ki imajo zastavo obešene ves čas pa naj se enkrat mesečno uzrejo vanjo in preverijo ali ugotovijo, ali je potrebna pranja ali zamenjave ali pa vsaj preveri in ugotovi, če je prava in pravilno izobešena, saj je lahko tako državna kot tudi občinska zastava izobešena samo na način, kot je predpisano.

  1. Vpis otrok v glasbeno šolo

V zvezi s tem želimo odgovor, kdaj bo zagotovljena možnost večjega vpisa otrok v Glasbeno šolo Vrhnika.

Trenutno se namreč v glasbeno šolo lahko vpiše le toliko otrok, kolikor jih glasbeno šolo konča, to pomeni eden za enega in nič več. Ob tem pa se število šolskih otrok povečuje, v občini imamo tudi priliv mladih družin z otroci, sistem vpisa otrok v glasbeno šolo pa že vrsto let ostaja nespremenjen.  

POBUDE

  1. Prometna ureditev

V zvezi s prometno ureditvijo dajemo pobudo, da se cona omejitve hitrosti 30 km/h, ki se na poti v Močilnik konča pri mostu čez Ljubljanico na Mirkah, razširi skozi naselje Mirke do Retovja na eni, in mimo Močilnika do priključka na Tržaško cesto na drugi strani.

Obe cesti, tako cesta, ki vodi od mostu čez Ljubljanico skozi naselje Mirke do Retovja, kot tudi cesta, ki od tega mostu vodi mimo Močilnika vse do njenega priključka na Tržaško cesto, sta prometno zelo obremenjeni. Največji del udeležencev v prometu na teh dveh cestah poleg motornih vozil predstavljajo pešci, tekači in drugi rekreativci ter sprehajalci, pretežno z majhnimi otroci, ki se sprehajajo do Retovja in Močilnika, od tam pa tudi do spomenika na Drči. Ker kot šibkejši udeleženci v prometu nimajo druge možnosti kot je hoja po cesti, saj pločnikov na teh dveh cestnih odsekih ni, je nujno potrebno storiti nekaj v smeri njihove večje varnosti v prometu.

S tem namenom bi bila razširitev cone z omejitvijo hitrosti 30 km/h na teh dveh cestnih odsekih smiselna in nujna, strokovno gledano pa zelo nezahtevna in z velikim vplivom na večjo varnost udeležencev v cestnem prometu.

  1. Postavitev klopi za sedenje pred Cankarjevim domom

Pred obnovo Cankarjevega doma na Vrhniki so bile pred njegovim vhodom v parku nameščene tudi klopi, na katerih se je lahko odpočil ali pa le usedel marsikateri Vrhničan ali obiskovalec. Ob njegovi obnovi in ureditvi okolice so bile te klopi odstranjene, zato dajemo pobudo po ponovni postavitvi vsaj dveh klopi za sedenje pred Cankarjevim domom, ki svojega poslanstva in pomena ne izkazuje zgolj skozi dogodke in prireditve, ki se v njem odvijajo, ampak skozi ves čas, tudi s svojo simboliko, ki privablja slehernega posameznika, ki bi lahko v parku pred njim za kratek čas tudi posedel, pokramljal ali pa se na kratko odpočil.

  1. Postavitev klopi za sedenje ob sprehajalni poti na delu bivše železniške proge

Ob tem pa na pobudo nekaterih krajanov dajemo pobudo za postavitev klopi za sedenje tudi ob sprehajalni poti, ki poteka po trasi bivše železniške proge od »nove« mimo »stare« železniške postaje.

To pot uporablja veliko sprehajalcev, starejših, šolarjev, otrok in družin z majhnimi otroci, ki bi jim postavitev klopi za sedenje v senci tudi kakšnega novo posajenega drevesa prišle prav in jim nudile prostor za počitek, pa tudi druženje.     

  1. Lektoriranje občinskih predpisov

V zvezi s tem dajemo pobudo, da se Poslovnik Občinskega sveta občine Vrhnika lektorira, saj je v njem kar nekaj slovničnih napak, ki jih je treba popraviti. V tekstu namreč kar nekaj besednih zvez med posameznimi besedami nima presledka, kot na primer v prvem odstavku 14. člena: »Član svetane more …« (pravilno je: »Član sveta ne more … », nato v prvem odstavku 17. člena, kjer je navedeno: »Član svetazastavlja … » (pravilno je »Član sveta zastavlja … ») in tako naprej. Napačno so navedeni tudi nekateri skloni, kot na primer v sedmem odstavku 17. člena: » … in pobude, ki so bile oddana .. (pravilno je, »ki so bile oddane) in drugo.

Sicer ne gre za vsebinske napake, vendar vsekakor menimo, da mora biti tako pomemben občinski predpis lektoriran, kar pa seveda velja tudi za vse druge, in to že pred njihovo objavo.

Odgovori občinske uprave:

Odgovori OU na vprasanja LRVP za 12. sejo OS_1del

Odgovori OU na vprasanja LRVP za 12. sejo OS_2del

Lista za razvoj vrhniškega podeželja

Ta vnos je bil objavljen v Novičke, Občinska uprava, Seje OS. Zaznamek za trajno povezavo.

Dodaj odgovor