Kot smo vas prvič seznanili že lansko leto, smo v Listi za razvoj vrhniškega podeželja oblikovali in že takrat objavili projektno idejo z naslovom »Obdelaj mojo njivo in si sam obdelaj svojo hrano«, s katero smo želeli občanke in občane občine Vrhnika spodbuditi k povečani samopreskrbi, predvsem z zelenjavo in vrtninami.
Osnovi namen te ideje je prvotno temeljil na predpostavki, da so v občini Vrhnika na eni strani občanke in občani, ki so lastniki neobdelanih kmetijskih površin, ki jih ne potrebujejo več ali pa jih ne nameravajo več obdelovati, na drugi strani pa občanke in občani, ki so pripravljeni in želijo obdelovati sedaj neobdelane kmetijske površine in si pridelati predvsem lastno zelenjavo in vrtnine.
Ta ideja je naletela na precejšen odziv, vendar pa samem v začetku le s strani tistih, ki so želeli neobdelane kmetijske površine obdelovati, ne pa tudi s strani lastnikov teh površin, ki bi bili pripravljeni te površine v ta namen odstopiti, seveda pod pogoji, ki smo jih v zvezi s tem pripravili in objavili. To pa je bil predpogoj za to, da ta ideja uspe in zaživi.
(slika je simbolična: slana v Blatni Brezovici)
Zato smo se letošnjo pomlad odločili, da idejo ohranimo, le da smo se je tokrat lotili z druge strani. Občankam in občanom občine Vrhnika smo namreč ponudili konkretne kmetijske površine oziroma njive, ki se nahajajo na območju občine Vrhnika in ki so jih lastniki ponudili vsem tistim, ki bi bili zainteresirani, da jih obdelujejo za svoje potrebe.
Akcija Obdelaj mojo njivo in si sam obdelaj svojo hrano je tako letošnjo pomlad hitro zaživela v polni meri, saj je bil odziv občank in občanov velik, lahko rečemo, da glede na ponudena zemljišča, celo prevelik, saj smo skupaj z lastnikom uspeli v oddali 12 vrtov na Mirkah, pri čemer vsak meri 100 m2, kar za ročno obdelovanje ni malo.
Meseca marca smo se tako z zainteresiranimi občankami in občani srečali pred njivo z označenimi vrtovi, ki jih je nato vsak izbral po lastni presoji in 10 vrhniških družin se je z vso vnemo, zavzetostjo in resnostjo lotilo obdelovanja svojega koščka zemlje. Med delom na vrtovih so se srečevali, izmenjavali izkušnje, spoznanja, pa tudi sadike in semena ter skupaj oblikovali nove ideje in iskali rešitve za vse težave, ki jih vrtnarjenje ob današnjem življenjskem tempu prinaša.
In kako je danes?
Delo je poplačano, saj so pridelki na vrtovih bogato obrodili in pobiranje sadov v tem jesenskem času je veliko zadovoljstvo in nagrada, predvsem pa priznanje vsem, da lahko uživajo v lastno pridelani zelenjavi, vrtninah in zeliščih.
Ta akcija je pokazala, da so občanke in občani naše občine zelo zainteresirani za obdelovanje zemlje in da to pravzaprav potrebujejo. Za vsakega posameznika, pa tudi za širšo skupnost pa to seveda pomeni, da smo s tem v naši občini korak bližje večji samopreskrbi z zelenjavo, vrtninami in zelišči, pridelanimi na povsem naraven način in da se vsak vložek in napor slehernega posameznika v to smer vedno izplača, predvsem skozi zadovoljne posameznike in družine, ki lahko tako uživajo v pogledu na svoj vrt in na vse, kar so uspeli na njem pridelati zase in za svojo družino.
Zato bi se radi na tem mestu zahvalili vsem, ki so se odzvali na naše povabilo za vključitev v to našo akcijo in s tem delo z zemljo in ki bodo s tem nadaljevali tudi v prihodnje, posebna zahvala pa gre seveda lastniku, ki je vsem tem družinam to omogočil in se res velikodušno odzval na to našo pobudo, v kateri bo tudi v bodoče sodeloval. Vsem res iskrena hvala !
S tovrstnimi akcijami bomo v Listi za razvoj vrhniškega podeželja nadaljevali tudi v prihodnje, zato na tem mestu ni odveč povabilo vsem lastnikom zemljišč, primernih za njivo ali vrt, ki jih ne potrebujejo oziroma jih ne nameravajo več obdelovati in so jih pripravljeni oddati zainteresiranim občankam in občanom v brezplačen najem, da nam to sporočijo in tako vsem občankam in občanom, ki v tem letu niso mogli pridobiti svojega koška zemlje, ki bi ga lahko obdelovali in na njem pridelovali svojo zelenjavo, vrtnine in zelišča, to v naslednjem letu tudi omogočijo.
Lista za razvoj vrhniškega podeželja