Kot smo vas prvič seznanili že v letu 2015, smo v Listi za razvoj vrhniškega podeželja oblikovali in takrat tudi prvič objavili projektno idejo z naslovom »Obdelaj mojo njivo in si sam pridelaj svojo hrano«, s katero smo želeli občanke in občane občine Vrhnika spodbuditi k povečani samopreskrbi, predvsem z zelenjavo, vrtninami in zelišči.
Osnovi namen te ideje je temeljil na predpostavki, da so v občini Vrhnika na eni strani občanke in občani, ki so lastniki neobdelanih kmetijskih površin, ki jih ne potrebujejo več oziroma jih ne nameravajo več obdelovati, na drugi strani pa občanke in občani, ki so pripravljeni in želijo obdelovati sedaj neobdelane kmetijske površine in si pridelati lastno zelenjavo, vrtnine in zelišča.
Ta ideja je naletela na precejšen odziv, vendar pa na samem v začetku le s strani tistih, ki so želeli neobdelane kmetijske površine obdelovati, ne pa tudi s strani lastnikov teh zemljišč, ki bi jih bili pripravljeni odstopiti v ta namen, seveda pod pogoji, ki smo jih v zvezi s tem pripravili in objavili. To pa je bil predpogoj za to, da ta ideja uspe in zaživi.
Zato smo se lansko pomlad odločili, da idejo ohranimo, le da smo se je takrat lotili z druge strani. Občankam in občanom občine Vrhnika smo namreč ponudili konkretne kmetijske površine, ki se nahajajo na območju občine Vrhnika in ki so jih lastniki ponudili vsem tistim, ki bi bili zainteresirani, da jih obdelujejo za svoje potrebe.
Blatna Brezovica (slika je simbolična)
Akcija »Obdelaj mojo njivo in si sam obdelaj svojo hrano« je tako v letu 2016 hitro in polno zaživela, saj je bil odziv občank in občanov velik, 10 zadovoljnim vrhniškim družinam pa smo skupaj z lastnikom oddali 12 večjih vrtov na Mirkah, na katerih jih bomo lahko videvali tudi v tem letu, kar je pohvalno in nedvomno predstavlja velik korak v smeri večje samopreskrbe z zelenjavo, vrtninami in zelišči v občini Vrhnika.
Odziv občank in občanov tako v letu 2015, kot tudi v lanskem letu pa je tudi pokazal, da so zainteresirani za obdelovanje svojega koščka zemlje in pridelovanje lastne hrane ter da to pravzaprav potrebujejo, zato v tem letu s to akcijo oziroma pobudo nadaljujemo tako, kot smo z njo tudi začeli.
Osnovni namen te ideje namreč ostaja nespremenjen, to je povabiti lastnike zemljišč, primernih za njivo ali vrt, ki jih ne potrebujejo oziroma jih ne nameravajo več obdelovati in so jih pod navedenimi pogoji pripravljeni oddati zainteresiranim občankam in občanom v brezplačen najem ter pridobiti posameznike, ki so pripravljeni obdelovati sedaj neobdelane kmetijske površine in si pridelati lastno zelenjavo, vrtnine in zelišča.
Najem zemljišča ostaja brezplačen, obdelovalec kot najemnik pa po dogovoru z lastnikom sodeluje pri plačilu sorazmernega deleža davka za kmetijsko zemljišče in plačilu morebitne dodatne obdavčitve lastnika zaradi oddaje njive (ki pa jih praviloma ne bi smelo biti). Dodatne storitve, ki jih najemniku nudi lastnik, kot na primer oranje, brananje, gnojenje in drugo, pa so seveda lahko plačljive (lahko tudi v deležu pridelane zelenjave in vrtnin).
Vsi ti dogovori so v izključni pristojnosti ponudnika in najemnika zemljišča, ki jih seveda tudi ustrezno zapišeta v ustrezni pogodbi. Ob tem pa se najemniki tudi zavežejo, da bodo zelenjavo in vrtnine pridelovali izključno za lastne potrebe, nadvse priporočena pa je ekološka, še bolj zaželena pa tudi biološko dinamična metoda, kot najstarejša ekološka metoda pridelave zelenjave, vrtnin in zelišč.
Bevke (slika je simbolična)
Na spletni strani Liste za razvoj vrhniškega podeželja smo v ta namen odprli dodatno rubriko oziroma dodali povezavo na posebni spletni program, ki bo omogočal, da se bodo lahko »srečali« lastniki neobdelanih kmetijskih zemljišč, ki so jih pripravljeni oddati pod navedenimi pogoji v najem na eni strani, na drugi strani pa občani, ki si željo te površine obdelovati in pridelovati lastno zelenjavo, vrtnine in zelišča. V listi smo pripravili tudi ustrezno informacijsko podporo, vodili bomo sezname ponudnikov in povpraševalcev, pri ponudbi pa dodajamo tudi povezavo na Geodetsko upravo RS tako, da bodo povpraševalci hitreje našli »svojo njivo«.
Dogovorili smo se tudi, da ponudbe ponudnikov in povpraševalcev zbiramo tudi v papirni obliki s pomočjo obrazca, ki je priložen temu prispevku v Našem časopisu ali preko rubrike »Piši« na spletni strani Liste za razvoj vrhniškega podeželja, pri čemer je treba v polje »Sporočilo« vpisati enake podatke, kot na tiskanem obrazcu. Lahko pa na spletni strani liste odprete obrazec “Obdelaj mojo njivo“, ga shranite na svojem računalniku, izpolnite zahtevane podatke in ga nato v rubriki »Piši« pripnete in odpošljete sporočilo.
Vsi osebni podatki, zbrani bodisi z obrazcem ali preko spleta, bodo hranjeni v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Barje (slika je simbolična)
V zvezi s tem se tako ponovno obračamo na vse lastnike zem-ljišč, primernih za njivo ali vrt, ki jih ne potrebujejo oziroma jih ne nameravajo več obdelovati in so jih pod predlagani-mi pogoji priprav-ljeni oddati zainte-resiranim občanom v brezplačen najem in obdelovanje, da se odzovejo na to pobudo in nam to sporočijo ter s tem vsem, ki še nimajo svojega koščka zemlje, ki bi ga lahko obdelovali in na njem pridelovali svojo zelenjavo in vrtnine, to tudi omogočijo.
Prav tako pa pozivamo vse tiste občanke in občane, ki še nimajo svojega vrta ali njive, si pa želijo pridelati lastno zelenjavo, vrtnine in zelišča, da se ravno tako odzovejo na to pobudo in se z aktivnim osebnim vključevanjem približajo osnovni ideji samopreskrbe v naši občini.
V Listi za razvoj vrhniškega podeželja se že v naprej zahvaljujemo vsem sodelujočim v tej pobudi, saj se zavedamo, da le s skupnimi močmi lahko oživljamo vrhniško podeželje.