Med mandatom, ko priložnost se poraja,
je za podmizne posle čas tapravi,
imajo večino, menijo da jih nobeden ne ustavi,
mrhovinarstvo je živo, na preži, kot iz raja.
Mrhovinarstvo kot delo je bilo treba opredeliti,
plenilstvo jim je v krvi, genih in v čredi,
mrhovinarji tako so v majhnem tropu zbrani,
glavni skupaj stalno se odpravljajo loviti.
Vsi vedo, da žal noben mandat ni večen,
tudi ta mandat jim namreč naglo se isteka,
glave jih bole vse huje, ker volitve so prepreka
zadnji mandat je zanje prav nesrečen.
Ne bo več ulova, hrane, ne bo izplena,
zato vedno bolj in bolj se morajo truditi,
čimveč požreti, si prigrabsti, upleniti,
tega pač zaveda vsaka taka se hijena.
Trop vsepovsod zdaj že pasti nastavlja,
s vsemi sredstvi si pri plenjenju pomaga,
ve, da pride bridki čas in hierarhičnost omaga,
brez skrbi, se alfa samec že poslavlja.
Če še tako se trudijo in ga za rep lovijo
držijo ga s skupnimi močmi nad vodo,
trop žal nemočen je v boju z usodo,
pride čas, za plenjenje plačilo ko dobijo.