Naš predstavnik, mag. Viktor Sladič, občinski svetnik, je v intervjuju z urednikom Našega časopisa Gašperja Tominca odgovarjal na nekatera ključna vprašanja, med katerimi je za Vrhničane še posebej pereče vprašanje Kemisa.
Viktor Sladič, občinski svetnik in predstavnik Liste za razvoj vrhniškega podeželja, velja v Občinskem svetu za enega najbolj aktivnih članov, kar je za nekatere dobro, za druge pa mogoče niti ne. Je rojen Vrhničan, ki z družino živi na Mirkah, mnogi domačini pa ga poznajo tudi kot »od bab’ce sina«. Poklicno pot je začel leta 1983 v gospodarstvu, kjer je ves čas opravljal vodstvene naloge. Od leta 1996 je zaposlen v Ministrstvu za obrambo, kjer je kot sekretar odgovoren za področje varnosti in zdravja pri delu. Je nekdanji vrhunski športni plesalec in glasbenik, zadnjih 13 let pa tudi navdušen rekreativni kolesar.
V občinskem svetu veljate za enega najbolj glasnih svetnikov, ki ima pripombe ali predloge na tako rekoč na vsako točko gradiva. To ne naleti vedno na odobravanje.
Biti glasen in kritičen ponavadi res pomeni, da lahko ob tem naletiš tudi na neodobravanje druge strani, to je v primeru sej Občinskega sveta ali njegovih delovnih teles, pripravljavca gradiva. Menim pa, da je v tem primeru srž problema v dojemanju tega, kaj občina pravzaprav je. Ta je namreč po mojem prepričanju vse prej kot le ceste, kanalizacija, vodovod in podobno. Občina smo v prvi vrsti ljudje in tem je potrebno nameniti temeljno pozornost, ker ti ljudje so nas konec koncev izvolili, nam zaupajo in v nas upajo, zato imamo do njih tudi posebno odgovornost. Zato jaz moje aktivne udeležbe na raznih sejah ter pripomb in predlogov k posameznim gradivom ne jemljem kot »biti glasen«. To je vendar pravica in dolžnost slehernega svetnika, da svoje delo opravlja predano, vestno in odgovorno.
Mar iz tega izhaja tudi dejstvo, da kot lista pišete svoj blog?
Nimamo bloga, ampak spletno stran in facebook profil. S tem smo na eni strani uresničili eno naših prvih obljub, ki smo si jih zadali že pred zadnjimi volitvami, po drugi strani pa s tem sledimo načelu »informirati in biti informiran«. Živimo v obdobju elektronskih medijev, zato jim je potrebno posvetiti ustrezno pozornost. Hkrati sta to tudi orodji za komunikacijo z občankami in občani in moram reči, da sta zelo dobro obiskani, torej upravičujeta svoj namen, kar nam je v ponos in veselje. Ker pa se zavedamo, da ne spremljajo vsi objav zgolj na družbenih omrežij, objavljamo svoje prispevke tudi v Našem časopisu.
Nase ste prvič opozorili, ko je bilo govora o komunalnem prispevku v Verdu, pa tudi pri sprejemanju novega odloka o komunalnem prispevku ste bili zelo aktivni.
Komunalni prispevek je bil pred leti precej pereča zadeva, sploh ko so krajani Verda po izgradnji javne kanalizacije prejeli prve odločbe o odmeri komunalnega prispevka. Takrat se mi je začelo porajati celostno vprašanje tega problema. Da, komunalni prispevek mora biti, saj je zakonita oblika prispevanja občanov k izgradnji komunalne infrastrukture v občini, toda kako visok je in na kateri podlagi je odmerjen, pa je že drugo vprašanje. Ko sem v odločbah, ki so jih kot prvi prejeli krajani Verda, pregledoval vso dokumentacijo sem videl, da zadeva ni taka, kot bi morala biti – pa ne v smislu, da mi ne bi bil všečna, ampak sem pri tem zasledil precej pomanjkljivosti in nepravilnosti, tudi nezakonitosti, čemur je večkrat pritrdilo tudi okoljsko ministrstvo. Zato sem se začel aktivno zavzemati, da bi bil odlok usklajen s predpisi in da bi bil komunalni prispevek hkrati ljudem prijazen. Te odločbe so kasneje začeli prejemati tudi krajani Stare Vrhnike, pa tudi centra Vrhnike in vsem, ki so me za to prosili ali so se tem problemom obrnili name, sem rad pomagal, kolikor sem vedel in znal. Nekateri so morali žal kasneje iskati pravico tudi na sodišču in vsem, ki so to pot morali ubrati, je na koncu tudi uspelo, tako da je bil nazadnje ves trud poplačan. Moram pa ob tem pohvaliti posamezne občinske svetnike, ki so ta problem prepoznali in mi pomagali pri zavzemanju za zakonit komunalni prispevek in pri odlokih, ki so podlaga za njegovo odmero, da so glede na prvotni osnutek kljub vsemu postali nekoliko bolj prijazni do občanov, ki se jih konec koncev to najbolj dotika.
Izpostavili ste se tudi pri požaru v Kemisu?
V Listi za razvoj vrhniškega podeželja namenjamo veliko pozornost na varno in zdravo okolje, zato smo kmalu po požaru na naši spletni strani tudi objavili naše uradno stališče do tega požara. Kasneje sem bil v zvezi s tem tudi precej medijsko izpostavljen, saj so me novinarji verjetno lažje našli ravno zaradi objav na naši spletni strani. Se pa nisem udeležil takrat organiziranega protestnega shoda, v katerega organizacijo tudi nisem bil vključen ker menim, da način reševanja problema na tak način, žal ni produktiven, čeprav je bil v danih okoliščinah vsekakor več kot upravičen.
Pravite, da shodi niso rešitev za Kemis, kaj pa potem je?
Izvirni problem po mojem mnenju ni v samem požaru, ki je bil katastrofalen in upam da neponovljiv, ampak to, da Kemis na Vrhniki sploh je. Enostavne rešitve, da bo zapustil Cankarjevo mesto ni – to smo na zadnji seji Občinskega sveta, ko je govoril tudi eden od predstavnikov odvetniške pisarne, ki zastopa občino Vrhnika v primeru Kemis, lahko doumeli. Mogoče se zdi rešitev enostavna, a eno so pravna dejstva ter stališča in uradne ugotovitve pristojnih organov, drugo pa naša razmišljanja in pričakovanja, ki so, logično in več kot upravičeno, po taki okoljski katastrofi tudi čustveno obarvana. Tako da enostavne rešitve ne vidim. Še posebej ne zato, ker Kemis ni lokalna gospodarska družba, ampak je del mednarodne organizacije, ki ji, kot kaže, težko kar tako pokažemo vrata. Vsekakor bo potrebno vložiti še veliko truda in energije, da bomo lahko to na koncu tudi dosegli, verjetno pa bo treba pri tem sprejemati tudi določene kompromise, ki pa bodo morali biti prvenstveno usmerjeni v varovanje naravnega in bivalnega okolja Vrhnike ter zavarovanja interesov lokalne skupnosti, to je vseh prebivalcev Vrhnike.
Vaša lista je bila zelo aktivna oziroma je še na področju nudenja njivskih površin zainteresiranim občanom, da si pridelajo lastno hrano.
Menimo, da je v občini dovolj površin, da lahko pridelamo dovolj zdrave hrane za lastne potrebe. Ideja se je porodila pred 3 leti, ko smo na enem od pohodov liste opazili, koliko zemlje je pravzaprav neobdelane in hkrati poznali tudi posameznike, ki bi z veseljem obdelovali najeti kos zemlje za lastno pridelavo hrane oziroma vrtnin in zelišč, pa te možnosti niso imeli. Zato smo na naši spletni strani in v Našem časopisu objavili javni poziv za naslovom »Najemi mojo njivo in si sam pridelaj svojo hrano«, a smo prvo leto naleteli na težave, saj nismo našli lastnikov zemlje, ki bi jo bili pripravljeni dati v najem, medtem ko smo imeli na drugi strani veliko interesentov za najem in obdelovanje zemlje. Drugo leto pa smo imeli več sreče. Javil se nam je lastnik večjega kmetijskega zemljišča, na katerem še sedaj 13 družin zadovoljno prideluje lastne vrtnine in zelišča. Ker ima ta lastnik razvejano kmetijsko dejavnost, pa lahko pri njem dobijo še druga živila, ki jih sami ne utegnejo ali ne morejo pridelati. Vsekakor pa teh akcij ne nameravamo opustiti in bomo z njimi nadaljevali tudi v prihodnje, saj v to vrednoto – pridelati si lastno hrano, verjamemo.
Veš čas dajete veliko poudarka na turizem, vsaj tako gre zaslediti iz vaše spletne strani.
Mi Vrhniko vidimo in razumemo kot idealno destinacijo za razvoj turizma. Smo na tranzitni liniji Ljubljana –Postojna, imamo čudovite in enkratne naravne danosti in vse to moramo učinkovito in preudarno izkoristiti. Sami smo pripravili kar nekaj razvojnih turističnih projektov, jih objavili na naši spletni strani ter v Našem časopisu in jih tudi predstavili občinski upravi. Ena naših zadnjih aktivnosti pa je bila soorganizacija posveta o sobodajalstvu na Vrhniki, ki ga propagiramo že več let in je eden od temeljev za uspešen razvoj turizma v naši občini.
Na zadnji občinski seji so nekaj prahu dvignili zapleti pri gradnji prizidka zdravstvenega doma. V začetku gradnje ste bili zraven tudi vi.
Da, bil sem član komisije za spremljanje te investicije. Nadzorni odbor je namreč v okviru svojih nadzorov med drugim ugotovil, da so projekti v občini vodeni nepregledno, neučinkovito in negospodarno, zato je občinski svet na njegov predlog za potrebe spremljanja tega projekta ustanovil posebno komisijo. Že po prvem sestanku sem ugotovil, da moje pripombe na ključne dokumente v zvezi s to investicijo komisija ni sprejemala, zato sem iz te komisije izstopil. Moram pa poudariti, da sicer samo gradnjo prizidka Zdravstvenega doma podpiram, saj se naše zdravstvo res nahaja v skrajni prostorski stiski in si nedvomno zasluži boljše pogoje za svoje delo.
Bomo lahko Listo za razvoj vrhniškega podeželja videli tudi na naslednjih lokalnih volitvah?
Boste, in to v obeh volilnih enotah, prenovljeno in dobro pripravljeno.
Zaključiva s temeljnim vprašanjem: kam mora iti po vašem mnenju razvoj Vrhnike?
Vrhnika je mesto, ki ima veliko možnosti in danosti za vsestranski razvoj. Spet se lahko vrneva na začetno razmišljanje, kaj občina pravzaprav je. Če izhajava iz mojega prepričanja, da smo občina v prvi vrsti ljudje, potem morajo biti vse projektne in razvojne aktivnosti usmerjene v zagotavljanje večje kakovosti življenja vseh občank in občanov, kajti pričakovan produkt uspešnega dela občinske uprave je ravno to – višja kakovost življenja in bivanja vseh prebivalcev občine. Konkretnih stvari, o katerih bi lahko na tem mestu govoril, je veliko, naj pa izpostavim le eno, po mojem prepričanju najbolj perspektivno za celovit razvoj naše občine, to je turizem. To dejavnost, ki je lahko za nas gonilo razvoja, je treba stalno razvijati in jo nadgrajevati, saj je nanjo vezanih veliko spremljevalnih dejavnosti, obrti, storitvenih dejavnosti in podobno, kar ne nudi blagostanja zgolj sami turistični dejavnosti v najožjem pomenu te besede, temveč tudi ostalim gospodarskim subjektom v občini in nenazadnje, kar pa je tudi najpomembnejše, vsem občankam in občanom naše občine.
Gašper Tominc, foto GT