Integralni turistični produkt “Kralj na Betajnovi”
Turistične želje posameznikov se vsako leto menjajo, od nekdanjega »samo da je morje« so se časi močno spremenili. Masovni turizem je v zatonu, čeprav se število turistov neprestano povečuje, vendar ljudje vse bolj iščejo individualnost in izvirnost. Liste za razvoj Vrhnike v svojih načrtih namenja prav temu veliko pozornosti, pa naj si gre za različne oblike prenočevanja, prehrano z močnim krajevnim pridihom ali organiziranimi dopolnilnimi dejavnostmi, s ciljem, da bi turisti na Vrhniškem preživeti več kot le kakšen dan. Vse troje oblikujemo v celovito turistično ponudbo, v tako imenovane. ITP – integralne turistične produkte, pri oblikovanju pa dajemo velik poudarek njegovi vsebini, saj se želje gostov lahko močno razlikujejo. Ravno v segmentu individualnosti in izvirnosti ima lahko Vrhnika s svojo majhnostjo, vendar z bogato kulturno, geografsko in zgodovinsko dediščino, prednost pred velikimi in že uveljavljenimi turističnimi središči.
Kako velik vpliv ima turizem na razvoj krajevnega gospodarstva in kraja samega verjetno ni treba izgubljati besed, dovolj je, če skočimo samo do Ljubljane in si jo zamislimo, kakšna je bila pred dobrim desetletjem. Od turistov niso neposredno odvisni le ponudniki prenočitvenih zmogljivosti ali gostinci (turistična dejavnost v ožjem pomenu besede – seveda kakšen kos turistične pogače si odrežemo, je odvisno od nočitvenih zmogljivosti in njihove kakovosti ter dolžine bivanja turistov), ampak tudi številni drugi ponudniki – izdelovalci spominkov, izposojevalci koles in plovil, muzeji, turistični vodniki…
Nekdanji transportni most za glino
Vrhnika je v obdobju samostojnosti izgubila vsa večja podjetja, ki so zaposlovala večino vrhniškega prebi-valstva, če omenimo le Industrijo usnja, Liko, Elektron, celotno opekarsko dejavnost in skoraj vso gradbeno, nevarno pa se širi »umazana« in »nevarna« dejavnost. Lista si bo v dobro razvoja turizma in kakovostnejšega življenja krajanov prizadevala, da se največji onesnaževalci zraka in narave preselijo na primernejšo lokacijo tudi z zahtevo po plačevanju ekološke rente bližnjim prebivalcem in občini.
V Listi menimo, da je panoga, kateri moramo v prihodnje nameniti vso pozornost, prav turistična dejavnost, da pa ima ta dejavnost velik potencial, utemeljujemo:
- bližina Ljubljane. V Ljubljani zadnjih nekaj let beležijo močan trend rasti števila turistov in turističnih nočitev. V dogovoru s Turizmom Ljubljana bi del teh turistov enostavno »preselili« na Vrhniko, pa naj si je vzrok polnost ljubljanskih hotelov ali podaljševanje bivanja turistov na drugi lokaciji. V interesu tako Ljubljane kor Vrhnike je, da se turisti pri nas zadržujejo dlje kot le dan ali dva;
Matej Sternen: Rdeči parazol
- Vrhnika ima številne naravne danosti (geološka prelomnica, izviri Ljubljanice, kraški rob, Barje s floro in favno), ima dolgo in bogato zgodovino (kamenodobni tabori, koliščarji, Tavriski, Rimljani, brodarji, tovorniki in furmani) ter bogato kulturno izročilo (Ivan Cankar, Karel Grabeljšek, Matej Sternen, Jožef Petkovšek, Simon Ogrin), ki se turistom lahko podajo na dovolj zanimiv način;
- potreba po gibanju. Vse več delovnih mest je v pisarnah, vse več časa doma preživimo pred računalnikom in TV zaslonom. Po Evropi so se razmahnile številne kolesarske in pešpoti, tudi Vrhnike se niso ognile evropska pešpot E6, vseevropska kolesarska pot EuroVelo EV9, Emina romarska pot, Slovenska Jakobova pot, itd., kolesarski in pohodniki pa seveda, poleg drugega, tudi prenočujejo in se prehranjujejo.
- Panoga oziroma turistična dejavnost zahteva relativno malo vlaganja (recimo avtokampi, parkirišča za avtodome in avtomobilske prikolice, oddajanje zasebnih sob), rezultati pa so hitro vidni (investicija se hitro začne vračati). Seveda se od občine predvideva dobro skupno trženje turističnih zmogljivosti in programov.
Lista si bo prizadevala, da se iz občinskega proračuna namenja več denarja za izgradnjo prepotrebne turistične infrastrukture ter za sofinanciranje in različne spodbude zasebnikom oziroma zasebnemu kapitalu na področju turistične dejavnosti. Če pogledamo nekatere nepregledne in predvsem zelo drage projekte v bližnji preteklosti in nekatere načrte, ki nimajo neposrednega vpliva na povečanje turističnega obiska, menimo, da bi v prihodnjem mandatu lahko namenjali letno vsaj 10% sredstev občinskega proračuna namenjenega za investicije, pri tem pa spodbujali predvsem investicije v javno-zasebnem partnerstvu, saj si razvoja ne predstavljamo brez močne podpore (krajevnega) gospodarstva, predvsem tistega v storitveni dejavnosti.