Na prejšnji, to je 26. redni seji Občinskega sveta Občine Vrhnika, ki je potekala 5. 7. 2018, je bilo med drugim obravnavano tudi revidirano letno poročilo JP KPV d.o.o. za leto 2017.
Kot je praksa komunalnega podjetja, temu poročilu vedno sledi predlog za povišanje cen, s čemer se tudi v preteklosti nismo strinjali, a je vedno dobil zadostno število glasov podpore s strani tistih, ki jih vsebina ne zanima preveč.
Tokrat smo temu poročilu, ki je naših več letnih opozarjanjih prvič obravnavano po vrstnem redu, ki ga določajo predpisi, posvetili precej časa in pozornosti.
Nekaj vprašanj je na sami seji direktorici JP KPV že postavil naš predstavnik, za vse ostalo pa ni bilo časa, pa tudi racionalno ne bi bilo o vsem tem razpravljati na seji, zato smo jih komunalnemu podjetju poslali posebej v pisni obliki.
Naše pripombe in pomisleke v zvezi s tem vam posredujemo v branje. Seveda marsičesa tudi nismo uspeli obravnavati, smo pa izpostavili po našem mnenju najbolj pereče sestavine tega poročila, za katere smo prepričani, da se tičejo vseh nas.
JP KPV d.o.o.
Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika
Zadeva: Pripombe k revidiranemu zaključnemu poročilu JP KPV d.o.o. za leto 2017
Najprej pregled nekaterih Gospodarskih javnih služb (GJS):
Oskrba s pitno vodo
Na strani 28 je razvidno, da so vodne izgube v vseh treh občinah v letu 2017 znašale 28 %, na Vrhniki pa 29% in so na ravni leta 2015. V Zaplani so izgube narasle iz 13% v letu 2016 na 21% v letu 2017, na Pokojišču iz 17% na 29%, v Ligojni pa iz 28% na 39%.
Glede na podatek o količini prodane vode in prikazanem procentu vodnih izgub lahko ugotovimo, da naj bi bilo v letu 2017 načrpano 1.500.479 m3, kar pomeni 328.230 m3 vodnih izgub. Iz poročila pa je tudi razvidno, da je bilo v letu 2017 za 25.937 m3 manj prodane vode, plačanega pa 2.776 EUR več vodnega povračila, kot v letu 2016. Skupni znesek vodnega povračila je tako v letu 2017 znašal 97.584 EUR, kar pri ceni 0,0638 EUR/m3 predstavlja 1.529.529 m3 načrpane vode v letu 2017. Razlika v količini načrpane in prodane vode tako znaša 357.280 m3 (in ne 328.230 m3 – koliko hiš ali družin je v letu preskrbljenih z 29.050 m3 vode) ali 30,48% vodnih izgub v vseh treh občinah in ne 28%, kot je prikazano v poročilu. Ko boste delali elaborat, pa boste verjetno vse te stroške vključili v ceno te GJS in glede na poslovni izid v letu 2017 predlagali višje cene.
Prosimo za pojasnilo v zvezi s tem !
V zvezi z vodnimi izgubami je pomembno tudi zavedanje, da skladno z 70a. členom Ustave RS vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago. Oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno.
Ta GJS sicer izkazuje izgubo v višini 49.819 EUR, pri čemer je pomemben podatek tudi ta, da je bila z letom 2016 storitev izvajanja intervencij na vodovodu predana zunanjemu izvajalcu, ki pa je pomembna, če ne ključna postavka pri občutno povečanih že tako visokih stroških pod izvajalskih storitev v letu 2017.
V tem primeru bi morali dobiček iz drugih GJS preusmeriti na to GJS in zmanjšanju obremenitev gospodinjstvom, namesto da ga namenjate izplačevanju občinam ustanoviteljicam.
Tudi v zvezi s tem prosimo za pojasnilo !
Storitve, povezane z greznicami in MKČN
Iz tabele na strani 41 je razvidno, da je bilo v letu 2017 načrpane oziroma prevzete za 1289 m3 oziroma 31% manj gošče, kot v letu 2016. Ob tem pa so prikazani stroški oziroma odhodki te GJS v letu 2017 večji za 162,8% glede na leto 2016. Strošek praznjenja in prevzema 1 m3 gošče v letu 2017 je namreč znašal 64,82 EUR, medtem ko so v letu 2016 ti stroški znašali 39,82 EUR/m3 gošče.
Podobna slika je tudi pri prihodkih te GJS. V letu 2017 so za 1 m3 prevzete gošče znašali 65,82 EUR, medtem ko so v letu 2016 znašali 39,44 EUR, kar predstavlja 166,89% rast.
Skratka, v letu 2017 ste prevzeli 1289 m3 oziroma 31% manj gošče, kot v letu 2016, odhodki oziroma stroški pa so se povečali za 162,8%. Ob tem pa so se prihodki ne glede na občutno manjše količine prevzete gošče povečali za 166,89%. To pomeni, da so cene te GJS previsoke, čeprav boste v elaboratu verjetno upoštevali zgolj 162,8% rast stroškov in s tem utemeljevali potrebo po višjih cenah te GJS, ki že sedaj ustvarja dobiček.
Kako lahko to pojasnite ?
Računovodski izkaz:
Na strani 82 je navedeno, da ima prihodke iz poslovanja družba razčlenjene po posameznih dejavnostih, ki jih izvajate. Glede na preteklo leto so se prihodki iz poslovanja zvišali za skoraj 8%, kar je predvsem odraz zvišanja cen GJS, pri čemer se je obseg prihodkov drugih dejavnosti skrčil za nekaj več kot 11%. Torej cene GJS pomembno vplivajo na rezultat poslovanja JP KPV, kar ni mogoče. Prihodki GJS sicer načeloma lahko dosegajo rast, vendar storitve ne smejo biti dobičkonosne.
Prosimo za pojasnilo !
Če pogledamo tabelo na strani 83, največji delež stroškov predstavlja najemnina infrastrukture, ki se je v letu 2017 zvišala iz 1.040.195 EUR na 1.529.282 EUR (za 489.087 EUR) ali za skoraj 50%, temu sledijo stroški intelektualnih storitev, ki so iz 108.294 EUR v letu 2016, v lanskem letu narasli na 149.799 EUR (za 41.505 EUR) ali malo manj kot 40% ter pod izvajalske storitve, ki so iz 1.728.388 EUR v letu 2016, v letu 2017 narasle na 2.120.381 EUR (za 391.993 EUR) ali za 23%.
Tu se postavlja vprašanje, kaj je naredila občina oziroma kaj tako velikega se je zgodilo v letu 2017, da je najemnino za komunalno infrastrukturo dvignila za neverjetnih 50%, pa tudi, kako lahko za infrastrukturo, ki je bila zgrajena iz sredstev kohezijskega sklada (kanalizacija, čistilna naprava, tudi vodovod in JR ter prenova cestišč na teh delih) sploh obračunava najemnino, ki znaša na letni ravni več, kot je na primer občina sofinancirala za gradnjo nove kanalizacije v okviru projekta Čista Ljubljanica. Čemu tudi tako velik strošek intelektualnih storitev ter seveda, nenormalno visok strošek pod izvajalskih storitev. Ali res za vsako stvar najemate zunanje izvajalce in zakaj jih najemate v tako velikem obsegu ?
Prosimo za izčrpno pojasnilo !
Ko pogledamo prvi okvirček na strani 86, plače zaposlenih stagnirajo, saj je bila zadnja uskladitev izhodiščnih plač sredi leta 2011. Ob tem pa celo navajate, da bi bili brez vpliva stroškov, kot so odpravnine, jubilejne nagrade idr., stroški dela nižji za najmanj desetino.
Za vas so torej problematični stroški dela in ne drugi stroški, kot so na primer stroški zunanjih izvajalcev oziroma pod izvajalcev. Kaj pa boljše plače, boljša klima in odnosi v podjetju, boljši pogoji dela, višji regres za prehrano, letni dopusti itd. Zato ljudje iz podjetja tudi odhajajo, predvsem zaradi slabih delovnih pogojev, slabih medsebojnih odnosov ter nizkih neto izplačil.
Prosimo za pojasnilo !
Ob tem pa na strani 23 celo navajate, da se je prav tako povišala vrednost poslovnih prihodkov na zaposlenega, kar je odraz višjih prihodkov (zaradi višjih cen storitev GJS) in zmanjšanja števila zaposlenih.
Nezadovoljstvo zaposlenih in odhodki namreč povzročajo, da se vedno več storitev prenaša na podizvajalce.
Zato na tem mestu pričakujem podatke za leta 2015, 2016 in 2017, iz katerih bo jasno razviden seznam podizvajalcev po posameznih letih in promet posameznega podizvajalca v teh obdobjih !
V tak podatek (da so stroški dela visoki) močno dvomim oziroma mu ne verjamem, saj je očitno in izkazano dejstvo, da so ključni stroški JP KPV v letu 2017 predstavljali najemnina infrastrukture in pa zunanji izvajalci oziroma podizvajalci, ki so v letu 2017 povečali stroške za 922.585 EUR ali slab milijon EUR oziroma za okvirno četrtino v letu 2017, in ne plače delavcev in nadomestila plač.
Prosimo za pojasnilo !
Ob tem je na strani 12 tudi navedeno, da je na poslovanje vašega podjetja pomembno vplivala uskladitev cen GJS. Najpomembnejši razlog za spremembe (dvig) cen je zlasti rast stroškov, povezanih z novo pridobljeno komunalno infrastrukturo, posebej novih čistilnih naprav in kanalizacijskih vodov.
Tu se seveda postavi vprašanje, zakaj rast stroškov, če je infrastruktura nova, pa tudi vprašanje ciljev delovanja gospodarskih javnih služb. Verjetno je razlog za to povečan strošek amortizacije za to infrastrukturo. Vendar je dejstvo, da se je strošek amortizacije povečal tudi za tisto komunalno opremo, ki je bila financirana s sredstvi Kohezijskerga sklada in je tako neupravičeno zaračunana občanom, saj je temeljno poslanstvo kohezije ravno to – da ljudje plačajo manj !
Prosimo za pojasnilo !
Če pogledamo tabelo na strani 89 pa lahko vidimo, da JP KPV največje dobičke ustvarja pri vzdrževanju javnih površin (82.874 EUR), ravnanju z odpadki (56.755 EUR), oskrbi s plinom (36.978 EUR) in pri odvajanju odpadnih vod (10.881 EUR), kar pomeni, da gre za preveč plačane storitve oziroma za previsoke cene GJS.
Ob tem se tudi postavlja vprašanje, kdaj je revizor nazadnje potrdil sodila (ključe za razdelitev stroškov) na posamezni GJS in ali so se od takrat (ko jih je potrdil), ta sodila kaj spremenila ?
Prosimo za revizijska mnenja zadnjih treh let ter natančno pojasnilo, kako in zakaj so se (če so se) sodila spreminjala v zadnjih treh letih ?
In če pogledamo tabele na strani 92, 93 in 94 (izkazi poslovnih izidov po občinah) se poleg že navedenega postavlja tudi vprašanje, zakaj na primer pri občinah Borovnica in Log-Dragomer ni prikazana postavka »Stroški najema infrastrukture«, medtem ko je na Vrhniki izkazana.
In če za zaključek tega dela poročila pogledamo tabelo na strani 95 lahko ugotovimo, da občina Borovnica izkazuje minimalni dobiček v višini 7.282 EUR, kar je glede na cilje GJS prav, pri občini Log-Dragomer pa je celo izkazana izguba v višini 8.648 EUR, s čemer sta ti dve občini nekako medsebojno izravnani.
Ob tem pa je na ravni celotnega JP KPV za občino Vrhnika izkazan čisti dobiček poslovnega leta v višini 221.761 EUR, preneseni čisti dobiček pa znaša 2.043.684 EUR, kar je rezultat predvsem previsokih cen posameznih GJS v preteklosti (kar je navedeno tudi v samem poročilu). Navedeno je tudi v nasprotju z Zakonom o GJS, v skladu s katerim je pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb občanov.
V zvezi s tem vas prosimo:
- za natančno obrazložitev, katere cene storitev opravljanja GJS so se v zadnjih treh letih dvigovale ter cene katerih storitev so padale,
- da mi obrazložite vsa povečanja stroškov tudi z vidika racionalnosti porabe,
- da mi pripravite planiran izkaz poslovnega izida z realiziranim ter pojasnite vsa odstopanja.
Skratka, podlag za morebitno zvišanje cen GJS ni in bi bilo tudi v nasprotju z doktrino izvajanja GJS.
Delovanje gospodarskih javnih služb ima namreč določene posebnosti. Z gospodarskimi javnimi službami se zagotavljajo materialne javne dobrine v obliki proizvodov in storitev, ki imajo nekatere temeljne značilnosti.
Kot je bilo že poudarjeno, je pri zagotavljanju javnih dobrin GJS pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb oziroma ima zadovoljevanje javnih potreb prednost pred dobičkom. To pomeni, da cilj gospodarske javne službe ni ustvarjanje dobička, ampak zagotavljanje javnih dobrin občanom s poslovanjem, ki podjetju, to je JP KPV, zagotavlja pozitivno ničlo.
Lista za razvoj vrhniškega podeželja