Vprašanje (mag. Viktor Sladič): “Hvala. Mogoče kar se tiče tega, izpostavljene problematike Hamexa bi jaz samo rekel to, da lovci so mu dali soglasje za to, da opravlja te preizkuse v kamnolomu medtem, ko recimo za vožnjo motornih koles v kamnolomu niso soglašali tako, da to je ena taka okoliščina. Res pa je, da Vrhnika ognjemeta za silvestrovo že dolgo nima in ko govorimo o onesnaženju je še največji problem ta, ko imamo svoje privatne ognjemete v bistveno večjih količinah zmečemo stvari v zrak kot bi jih pa zmetali na organiziranem ognjemetu. Strinjam pa se, da je pač to lahko tudi problem kar se tiče onesnaženja, sploh pa pri tako občutljivih kot smo mi Vrhničani po zadnjem požaru v Kemisu.”
Odgovor (Aleš Ham, direktor Hamex d.o.o.): “Kot veste opravljamo dejavnost proizvodnje profesionalnih pirotehničnih izdelkov. Ti izdelki se uporabljajo na velikih ognjemetih na javnih prireditvah. Večino naše proizvodnje izvozimo po državah EU. S to proizvodnjo zagotavljamo redno zaposlitev osmim Vrhničanom in občasno v sezoni še petim študentom. Vsako saržo izdelkov ki jih proizvedemo, moramo preizkusiti v takih razmerah, kot bo kasneje dejansko uporabljena. Tako da se testiranju ne moremo izogniti. Zaradi večih pritožb krajanov Stare Vrhnike smo v dogovoru z županom Občine Vrhnika preselili testiranje v kamnolom Verd, saj smo z meritvami ugotovili, da bo testiranje v kamnolomu mnogo manj moteče kot je na Stari Vrhniki. Lokacija je 240 m nad Vrhniko, vmes je železnica in avtocesta, prva naseljena hiša je oddaljena 740m. Zvok se na Stari Vrhniki odbije od Planine proti Vrhniki, v Verdu pa se prosto širi na vse strani. Intenzivnejša so testiranja od februarja do junija, potem pa je testiranj vedno manj. Pridobili smo soglasje lastnika Kamnoloma, pridobili vsa potrebna dovoljenja za izvedbo testiranj, kar pa je najvažnejše, pridobili tudi načelno soglasje Krajevne skupnosti Verd. S KS Verd smo se dogovorili, da ravno v času naših najbolj intenzivnih testiranj finančno pomagamo pri izvedbi 1. majskega kresovanja. Na samem kresovanju je bilo javno večkrat povedano kdo smo in kaj počnemo v kamnolomu Verd. Za gasilsko veselico, ki jo je organiziralo PGD Verd smo sponzorirali ognjemet. Osebno sem bil prisoten na veselici, zopet zato da se predstavim, da povem kaj in zakaj počnemo. Moram povedati, da s komerkoli sem se pogovarjal, vsak je rekel da je vesel da ne nekaj dela, proizvaja, da nikogar nič ne moti, le tako naprej. Zavezali smo se, da bo testiranje končano najkasneje ob 21.00. V juniju mesecu je takrat sicer še dan, vendar si ne želimo sporov z vaščani, saj razumemo da si vsi želimo počitka. Jeseni, pozimi in spomladi pa je mrak, kar nam zadostuje, mnogo mnogo prej, tudi že ob 17h. Tako da ob pol enajstih zvečer se ni še nikoli zgodilo da bi imeli testiranje. Glede psov pa je bilo tudi že ničkolikokrat povedano, da pok ni noben poseben dogodek, če seveda lastnik odreagira tako, da tudi pes dojame, da pok ni nič posebnega. Grmenje je npr. popolnoma naraven pok in naša reakcija ni panično pokrivati psu ušesa in ga stiskati k sebi. Le tako bo pes dojel pok ( ali grmenje ali pok rakete) kot nekaj povsem normalnega. Na dan testiranja na fb strani Hamex.Slovenija objavimo čas testiranja in okvirno trajanje. Glede škodljivosti ognjemeta je bilo spisanega in izmerjenega ogromno. Jasno je, da ognjemet ni koristen za okolje. Vendar prav nobena druga človeška dejavnost prav tako ni koristna za okolje. Bilo je opravljenih ničkoliko študij, vse so pokazale zamemarljiv vpliv. Na webu so študije javno dostopne. Težkih kovin v ognjemetu ni, saj je njihova uporaba prepovedana že 25 let. Največji delež kemije v ognjemetu predstavlja oglje, kalijev nitrat in žveplo. Oglje je popolnoma enako tistemu, ki ga vsak od vas uporablja za roštilj, kalijev nitrat se uporablja kot gnojilo v kmetijstvu, žveplo se uporablja za zatiranje plesni v kmetijstvu, kdor pa pije vino pije tudi žveplo. Po celem svetu se pripravljajo veliko ognjemeti. Razsežnosti si, kdor ga še ni videl, sploh ne morete predstavljati. V 20 minutah se sproži na tisoče ognjenih rož. Nekatere rože so proizvedene v Sloveniji, na Vrhniki. Takih festivalov je samo v Evropi vsako leto vsaj 1000, zelo poznana so tekmovanja tako v izvedbi ognjemeta kot v lepoti ognjenih rož. Ko boste naslednjič slišali pok iz smeri Verda, ne nergajte, pomislite na to, da se trudimo izdelati še lepšo ognjeno rožo, da bomo morda na nekem tekmovanju zmagali in ponesli v svet Made in Slovenia, kot nekaj prestižnega.”
Vprašanje (mag. Viktor Sladič): “Tretje vprašanje sem ga pa že pred kakšnimi dve leti postavil oz. pobudo je pa vprašanje glede tega ali bi se bilo, bo se lahko obrnili ponovno na DARS kaj je z proti zvočno ograjo z avtocesto za hiše Verd 134a, 134b in pa Verd 140, ki mejijo na avtocesto.”
Odgovor (Stojan Jakin): “Tretja zadeva, protihrupna ograja za objekt Verd 134a pa še enega ste rekli, b pa Verd 140. Mi bomo, ali je to mogoče Knapič? … Ker meni je gospa Knapič prišla ravno v soboto na, gor, ko smo bili na Planini in je ravno, to je pod viaduktom, se je pritožila, da je res hudo. Tako, da mi bomo poslali še en dopis DARS-u, kaj bo DARS odreagiral, oni so tam prenizko ograjo naredili, tako mi je ona, tako mi trdi, kaj bodo oni odgovorili jaz ne znam povedati. Še enkrat to so zadeve kjer mora stroka povedati svoja mnenja.”
Odgovor (Oddelek za okolje in komunalo): “V novembru 2016 smo s strani DARS-a prejeli informacijo, da je protihrupna zaščita na območju objektov Verd 134 a in b, Verd 140 v fazi projektiranja, termin izvedbe pa še ni bil znan. Na DARS smo ponovno naslovili dopis, kako daleč je zadeva in pobudo, da se ograja čimprej izvede. Dopis je priložen. V zvezi z izvedeno protihrupno zaščito na viaduktu Verd smo s strani DARS-a v letu 2015 prejeli odgovor, ki ga prilagamo.”
Vprašanje (mag.Viktor Sladič): “Drugo vprašanje me zanima PVC, ta mreža, ki je vgrajena v parkiriščih pred, parkirnih prostorih pred Kulturnim centrom je v celoti uničena pa me zanima, da ne vem zakaj je to, slab material, slaba izvedba, nepravilna uporaba, ne vem. Verjetno uporaba ne more biti nepravilna pa me zanima, če imate namen oz. imamo, če lahko tako rečem, uveljavljati kakšno bančno garancijo v zvezi s tem? To je drugo vprašanje. Stojan Jakin: Druga zadeva je mreže na parkirišču Kulturnega centra. Jaz tukaj kakšnih pojasnil ne morem dati, šlo se bo pogledati ali je to res, ali to ni res, ne vem. Nič ne morem reči, bo verjetno mogla stroka to pogledati pa povedati ali je to normalno ali ni normalno, kaj je narobe. Tako, da to je to.”
Odgovor: “Vprašanje je bilo posredovano družbi Proctor, d.o.o.., ki je izvajala nadzor nad investicijo Kulturni center Vrhnika in zunanja ureditev.”
Prejet je bil naslednji odgovor: “Pozdravljeni. Pojasnilo nadzora glede poškodb pvc travnih plošč na parkirnih mestih pred kulturnim centrom. Iz gradbenega dovoljenja in pogojev soglasodajalcev je izhajalo, da se ohranijo zelene površine, zmanjša volumen meteorne kanalizacije na primarni kanalizacijski sistem in ustrezno število parkirnih mest. Po PZI projektu so bile predvidene Hauraton pvc travne rešetke, ki so tudi vgrajene. Izbrane rešetke so deklarirane za tovrsten namen – parkirišče za osebna vozila. Dejstvo je, da so rešetke zasute z mešanico zemlje in finega peska, da se ustvari zelena površina za zatravitev in je podvržena različnim vremenskim vplivom, to pa pomeni da je potrebno pogosteje vršiti pregled in vzdrževati te površine (dosip zemlje), da ne prihaja do praznih prostorov in posledično lom pvc rešetke na mestih, kjer se obračajo kolesa od vozila. Prav tako lahko pride do poškodb tudi v času strojnega čiščenja snega. To bi bilo vse s strani nadzora. Lp Hribar Tomaž”
“Odgovor nadzora je bil posredovan na JP KPV, d.o.o. kot vzdrževalca javnih površin s prošnjo, da podajo predlog rešitve in nadaljnjega vzdrževanja. Odgovor vam bomo posredovali po prejemu.”
Vprašanje (mag. Viktor Sladič): “In pa še zadnje vprašanje. Pred časom, mislim, da je dva tedna pa pol je bil požar v Rosi, ne na Občinski spletni strani, ne na njihovi spletni strani te informacije ni bilo. Baje ni bilo nič hujšega, nič večjega, so pa povedali gasilci, da so bile razmere na požarni straži katastrofalne, ker so podgane dobesedno gomazele po njih in je bila zadeva grozna. Naj bi celo nek domačin prišel z zračno puško in jih v petnajstih minutah postrelil dvajset. Kar kaže na to kakšno obremenitev okolja je na Vrhniki z tovrstno dejavnostjo.”
Odgovor (Stojan Jakin): “Kar se tiče požara v Rosi, ja dejansko nobena, nobenega večjega obvestila o tem ni bilo. Obveščena je bila inšpekcija s strani lastnika, to mi je znano, ker tudi požar ni bil problematičen, pač prišlo je do samovžiga tako kot prihaja pri bioloških, pri senu ali pa katerikoli drugi zadevi. Tudi jaz sem to slišal, da je podgan veliko. Moram pa reči, na Poštni ulici, ko sem še bil v Komunalnem podjetju so podgane celo povzročile defekt kanalizacije. Podgan imamo povsod dosti in zato se vrši deratizacija in jaz ga bom vprašal, da nam pove kako ima on z deratizacijo, ker to je neka inšpekcija le, ki te stvari nadzira. Podgan ne bomo nikoli čisto iztrebili, povsod jih imamo, zato se občasno te stvari rešujejo.”
Odgovor (Matjaž Rus, direktor Kompostarne Rosa): “6.5.2018 ob približno 10.30 uri je na Kompostarni ROSA prišlo do samovžiga komposta. Dejansko ni bilo nič hujšega, hkrati bi pohvalil in se zahvalil gasilcem za zelo hitro odzivnost in profesionalen pristop. Kompostarna ROSA že od začetka opravljanja svoje dejavnosti ( od leta 2010) na Vrhniki intenzivno sodeluje z vsemi gasilskimi društvi iz območja občine Vrhnika v obliki donacij in pomoči z lastno mehanizacijo ko je to potrebno, saj se zavedamo da varnost ni 100%. To navado bomo obdržali tudi v bodoče.
Isti dan ob 20.00 uri smo imel na Kompostarni ROSA sestanek z vodjo intervencije iz PGD Stara Vrhnika. Dogovorili smo se, da se prvo noč vzpostavi požarna straža do 06.00 zjutraj naslednjega dne, ko se zopet sestanemo in ugotovimo ali se straža nadaljuje ali zaključi. Ugotovljeno je bilo, da straža ni več potrebna in se je dne 07.05.2018 ob 06.00 zaključila. S strani gasilcev je bil nadzor objekta predan predstavnikom Kompostarne ROSA BREZ POSEBNOSTI!!
Na območju Kompostarne ROSA se 2 x letno opravlja dezinfekcija in deratizacija s strani pooblaščenega podjetja. Dejansko opravljanje vsako leto preverja pristojna inšpekcija, saj je to tudi obveznost po izreku Okoljevarstvenega dovoljenja.”
Vprašanje (mag. Viktor Sladič): “Ker smo pa že prej omenili Kemis, me pa samo zanima, vsi verjetno veste, da za Kemis, za poslovno stavbo gradi ogromen skladiščni objekt. Me zanima kako je sedaj, ko govorimo o tem gradbenem dovoljenju in vsem? To ni več obnova strehe, to je nov objekt velikih dimenzij, ki se gradi med poslovno stavbo in pa med obstoječim skladiščem, ki je pa še vedno uničeno, ki se ne obnavlja, pa me zanima kaj je s tem? Mogoče povprašate, to ni več stvar o katri bo po mojem debatirali ali je dovoljenje potrebno ali ne. Hvala.”
Odgovor (Stojan Jakin): “Kar se tiče Kemisa in pa gradnje tega objekta, ja u redu tudi tu bomo zaprosili za pojasnilo, če je ta objekt drugačen kot je bil po gradbenem dovoljenju potem izkoriščajo, nekaj narobe delajo. Ker, če inšpekcijska služba pravi, da ti lahko narediš tak objekt kot je bil prej, mora biti enak objekt kot je bil prej. V kolikor je drugače tudi jaz mislim, da je to sprememba gradbenega dovoljenja in je potrebno posebno gradbeno dovoljenje. Tako, da tudi to bomo zaprosili za pojasnila, drugega v tem momentu ne morem reči.
Odgovor: Vprašanje smo poslali Kemis d.o.o. Odgovor prilagamo.
