V uredništvu Našega časopisa smo se tokrat pogovarjali z zanimivim gostom. Bil je dolgoletni član uprave Iskra, član več nadzornih svetov gospodarskih družb, fondacij, član Združenja manager, Združenja članov nadzornih svetov, skratka celo svojo profesionalno kariero je gradil v poslovnem svetu. Morda le ena zanimivost, v mladosti je bil v občini Ljubljana Šiška z 19 leti najmlajši občinski odbornik v Sloveniji.
To je gospod Jože Godec.
Gospod Godec, lep pozdrav in dobrodošli na Vrhniki
Lep pozdrav vsem Vrhničankam in Vrhničanom.
Se lahko na kratko predstavite?
Formalno sem upokojenec, vendar poslovno zelo aktiven v družinskem podjetju. Dokončano imam univerzitetno izobrazbo organizacijske smeri, sem oče dveh odraslih otrok, mlajši je letošnje leto magistriral iz biotehnologije na Nizozemskem, po starejši hčeri pa sem tudi dedek dvema osnovnošolskima vnukoma.
Z vami se pogovarjamo, ker imate namero na Vrhniko znatno investirati v turistično infrastrukturo.
Drži. Na Vrhniki imamo namen zgraditi najbolj prepoznaven in atraktiven doživljajski park v srednji Evropi, za katerega bo investicija več milijonov evrov.
Lahko poveste kaj več?
Seveda. Svojo poslovno pot vodenja podjetij sem nekako sklenil, a hkrati se še ne dam odpraviti v »staro šaro« zato sem se odločil da bi lahko stopil v naslednji cikel in se poizkusim kot investitor. Delujemo kot družinsko podjetje. Imamo že nekaj manjših projektov, ta na Vrhniki bi bil najpomembnejši.
Zakaj Vrhnika, zakaj doživljajski park?
Kot rečeno sem iskal možnosti investicije in leta 2017 videl objavo dveh javnih dražb za nakup zemljišč na Vrhniki. Gre za 6,4 ha zemljišča na območju, ki je bilo včasih vojaško. Prepričan sem, da je lega Vrhnike izredna, zato sem šel v nakup še brez jasno izdelane ideje. K odločitvi je deloma pripomoglo tudi dejstvo, da mi je bila Vrhnika že od nekdaj nekako simpatična. Težko sicer opredelim, kaj je pri tem ključno. Odlična lega, izjemna narava, nekaj znancev in prijateljev ali Ivan Cankar, ki ga imamo vsi Slovenci v podzavesti
No pa nazaj k investiciji, če lahko?
Ja seveda. V začetku ni bila najbolj jasna poslovna ideja. A kasneje smo vedno bolj razmišljali tudi o turizmu. Vrhnika je na robu Ljubljane in streljaj od Postojne, to je dveh mest, kjer se v zadnjem času tare turistov. Turizem je razvojna perspektiva in za Vrhniko tudi logična izbira.
In kako ste prišli na konkretno idejo o doživljajskem parku?
Ravno v času razmišljanja o turizmu me je obiskal g. Grega Kukec ter mi predlagal razgovor s svojima kolegoma. Glede na to, da sva z Gregom v preteklosti zelo korektno in profesionalno poslovno sodelovala, sem bil seveda takoj za. Tako smo se dobili še z g. Viktorjem Sladičem in g. Milanom Selanom. Seznanili so me, da so ustanovil Listo za razvoj Vrhnike in podeželja ter da gredo na letošnje lokalne volitve. Predstavili pa so mi tudi svojo vizijo razvoja Vrhnike, predvsem turizma. Glede na to, da smo pred volitvami, jaz o tem ne bi razpredal. Lahko samo rečem, da se mi zdi njihovo razmišljanje absolutno na mestu in prepričal sem se, da ima Vrhnika velike priložnosti za turistični razvoj. Pa seveda tudi ljudi, ki resnično želijo napredek. In v takem okolju čutiš, da bi si lahko odrezali kos turističnega kolača, ki bi pomenil napredek in razvoj tudi za kraj. Dodatno pa me je navdušila knjiga g. Milana Selana »S kolesom in peš po Vrhniki in okolici«, ki je vsebinsko izjemno bogata tudi z zgodovino Vrhnike, vse od Keltov, legendarnih Argonavtov, do Rimljanov. G. Milan Selan nam je tako tudi izdatno pomagal pri snovanju vsebine parka.
Torej doživljajski park na temo zgodovine Vrhnike?
Da, zamisel je, da bi v doživljajskem parku posredovali zgodbe Argonavtov, Rimljanov, Keltov. Poleg odprtega dela načrtujemo tudi pokriti del, ki bi omogočil delovanje praktično celo sezono, tudi ob slabem vremenu. Park bi bil odprt za vse generacije. Tudi za najmlajše bi postavili otroško igrišče, ki bi bilo brezplačno in bi želeli, da bi postalo tudi mesto srečevanj in druženj lokalnih prebivalcev. Seveda pa mora biti celoten kompleks atrakcija tudi za turiste, ki si želijo prijetnega aktivnega oddiha, zabave in rekreacije. Dodatno zaposlitev bodo našli tudi domačini. Če nam bo uspelo, pa bo imela Vrhnika še posredne koristi od turističnega razvoja.
So torej v parku možnost tudi za kake dodatne spremembe?
S profesionalno ekipo pripravljamo idejno zasnovo, ki jo bomo vsekakor presodili tudi z lokalnim okoljem. Zelo bomo veseli, če bodo tudi lokalna podjetja videla svojo priložnost in nadgradila naše načrte.
Kaj bo imela od tega Vrhnika?
Z g. Gregom Kukcem, g. Viktorjem Sladičem in g. Milanom Selanom smo se takoj strinjali, da lahko zares zaživi samo investicija, ki bo živela s krajem in bo njenim prebivalcem in okolju prijazna. Ob tem pa so mi tudi jasno povedali, da imajo namen podpirati izključno take vrste projektov, ki bodo tudi v prid Vrhniki, torej turizem vsekakor da, vendar ne za vsako ceno in ne na škodo Vrhničanov. To popolnoma sovpada z mojo filozofijo. Če v podjetju ali projektu nisi korekten do okolja, v katerem delaš, do zaposlenih in do narave in okolja, potem je vprašanje, kaj je sploh smisel tvojega delovanja in pa tudi, ali boš sploh dolgoročno uspešen. Take so bile moje izkušnje tudi v preteklosti.
Bolj konkretno prosim.
Kot prvo, bo investicija v doživljajski park za okolje popolnoma neobremenjujoča. Kot že rečeno, bodo njegova vsebina in teme povezane z zgodovino Vrhnike. Vsak turist pa je dodatna priložnost in dodana vrednost za okolje, v katerega pride, torej za Vrhniko z vso njeno okolico. Lahko se mu ponudi okusno, kakovostno ter doma in naravi prijazno pridelano zdravo hrano, prenočišča z zajtrkom, prenočišča v avtokampu ali lokalnih hotelih in sobodajalcih, prevoze do bližnjih slovenskih in tujih letališč, povezavo do Postojne ali obisk drugih prepoznavnih turističnih točk v kraju. Izkušnje tudi kažejo, da vsaka nova turistična zanimivost zbudi zanimanje za nove investicije, ti pa zopet privabijo nove turiste in tako naprej. Menim, da je priložnosti na Vrhniki ogromno. V Ljubljani ugotavljajo, da turisti preživijo v mestu le krajši čas. Tu vidimo svojo priložnost in tudi priložnost Vrhnike. Prepoznavni želimo biti ne samo v slovenskem prostoru temveč tudi širše.
Pa so kakšne ovire?
Ja seveda so lahko. Najprej je tu vodstvo občine. Če tu ni vizije, posluha, znanja in želje, potem se vse skupaj lahko zelo hitro ustavi. Razumem, da je čas za naslednjo izjavo najbrž neprimeren, ali pa je nasprotno, ravno ob pravem času. Po razgovorih z g. Gregom Kukcem in g. Viktorjem Sladičem namreč teh strahov nimam. Verjamem, da bomo dobili hitro, korektno ter strokovno podporo in pomoč, tako na nivoju občine in kasneje skupaj tudi države. Občina je prvi korak. Treba bo pridobiti tudi državna soglasja, kar zna biti kar dolgotrajno, a verjamem, da bo to mogoče s skupnimi prizadevanji, voljo in pozitivnim pristopom.. Rezultat pa mora biti atraktiven projekt, ki bo za investitorja dolgoročno primerno dobičkonosen, kjer bodo turisti, pa tudi domačini, uživali, za Vrhniko pa dodana vrednost, večja prepoznavnost ter priložnost za zaposlitev in dodatni zaslužek. Torej nam vsem skupaj v ponos.
In kdaj bomo lahko priča začetku izvajanja te investicije?
Odvisno, kaj razumemo kot začetek. Idejni načrti in projektne rešitve se pripravljajo. Vsekakor pa bo pred samim začetkom, ki bo viden tudi navzven, potrebno storiti še marsikaj. Vse od priprave celovitih investicijskih dokumentov, projektne dokumentacije in vseh potrebnih soglasij in dovoljenj.
Če bo šlo vse po sreči, vas bomo na odprtje parka lahko povabili v začetku leta 2021.
G. Godec, najlepša hvala za ta zanimiv pogovor in upam, da se kmalu zopet srečamo
Hvala vam za prijazno povabilo. Tudi jaz upam in verjamem, da se kmalu in čim večkrat vidimo.