Kot je verjetno veliki večini občank in občanom občine Vrhnika povsem neznano, je bila 17. 12 2015 izdana prva sodba Upravnega sodišča RS, št. I U 890/2015-1 z dne 17. 12. 2015. S to sodbo je to sodišče odločilo oziroma razsodilo glede nezakonitosti v zvezi z odmero komunalnega prispevka v občini Vrhnika in v celoti ugodilo zahtevku občana občine Vrhnika, ki je moral pravico žal iskati na sodišču, saj je župan kot drugostopenjski organ občine vse pritožbene argumente, med katerimi so tudi ugotovitve Ministrstva za okolje in prostor, v zvezi s tem zavrnil kot neutemeljene. Ni pa to edini primer, ko morajo občani občine Vrhnika v zvezi s komunalnim prispevkom pravico iskati na sodišču, saj so trenutno na Upravnem sodišču RS po našem vedenju aktualne tožbe še treh občanov, ki so po vsebini tožbenih zahtevkov podobne tej, o kateri je govora v tem našem prispevku.
Prvi problem je namreč v tem, da gre za občana, ki je vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja vložil po uveljavitvi Občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika, občina pa v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi, to je do 3. 11. 2014, ni sprejela novega programa opremljanja, vključno s podlagami za odmero komunalnega prispevka za vso obstoječo komunalno opremo na območju celotne občine.
Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010 – ZUPUDPP, 106/2010 popr., 43/2011 – ZKC-C, 57/2012, 57/2012 – ZUPUDPP-A 109/2012 in 76/2014 – odločba US) namreč v enajstem odstavku 79. člena določa, da občina, ki v šestih mesecih po uveljavitvi občinskega prostorskega načrta ne sprejme programa opremljanja, vključno s podlagami za odmero komunalnega prispevka za vso obstoječo komunalno opremo na območju celotne občine, odmerja komunalni prispevek na podlagah, ki jih s pravilnikom določi minister, pristojen za prostor.
Glede na to, da je Občinski svet občine Vrhnika dne 18. 4. 2014 sprejel Občinski prostorski načrt Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 27/2014), ki je bil uveljavljen z dnem 3. 5. 2014 in ob upoštevanju dejstva, da občina v šest mesečnem roku, to je do 3. 11. 2014, ni sprejela novega programa opremljanja, vključno s podlagami za odmero komunalnega prispevka za vso obstoječo komunalno opremo na območju celotne občine, bi moral občinski organ glede na to, da je bila vloga občana za izdajo gradbenega dovoljenja in za odmero komunalnega prispevka pristojnemu občinskemu organu oddana po 3. 11. 2014, komunalni prispevek odmeriti skladno z enajstim odstavkom 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju, to je na podlagi Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme (Uradni list RS, št. 95/2007), kar je mimogrede za občana tudi bistveno bolj ugodno.
O tem izčrpno govorita tudi dokumenta Ministrstva za okolje in prostor, št. 35206-5/2015/2-01021371 z dne 21. 1. 2015 in št. 35206-18/2015/2 z dne 26. 5. 2015, ki se v obeh primerih nanašata na ravnanje občine Vrhnika do teh občanov.
Občinski organ te zakonske določbe ni upošteval in je o zadevi odločal oziroma odmeril komunalni prispevek na podlagi Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju občine Vrhnika, Naš časopis, št. 362/2009 in 407/2013 in ne skladno z enajstim odstavkom 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju, to je na podlagi Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme, zato je taka odločba že sama po sebi nezakonita. Župan je vse pritožbe občana kljub vsem navedenim dejstvom zavrnil kot neutemeljene in jo s tem dobesedno prisilil, da pravico, čeprav je zakon povsem na strani tega občana, poišče na sodišču.
Drugi problem, ki je tudi drugi tožbeni zahtevek tega občana, pa je velikost parcele, ki jo je oziroma bi jo moral občinski organ upoštevati pri odmeri komunalnega prispevka.
Občanu je namreč občinski organ kot osnovo za odmero komunalnega prispevka vzel celotno zemljiško parcelo, ki v tem primeru znaša 873 m2, projektant pa v projektni dokumentaciji ni določil tako imenovanega stavbnega zemljišča ali bolj domače – gradbene parcele, prav tako pa ta parcela ni razdeljena na del zemljišča, na katerem stoji objekt, na del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu in na del zemljišča druge rabe, velikost gradbene parcele pa ne v naravi, ne na način, opredeljen v 8. členu odloka, ki ga je za odmero komunalnega prispevka uporabil občinski organ, kot tudi v njegovi odločbi, ni bila opredeljena.
To pa pomeni, da parcela objekta ni določena, občinski organ pa bi moral v tem primeru na podlagi drugega odstavka 5. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/2007), kot velikost oziroma površino stavbnega zemljišča upoštevati neto tlorisno površino objekta, ki znaša 97,6 m2, pomnoženo s faktorjem 1,5, kar tako znaša 146,4 m2. Ta površina pa bi se morala pri odmeri komunalnega prispevka upoštevati kot površina stavbnega zemljišča oziroma parcele objekta, kar pa v izpodbijani odločbi ni bilo izvedeno in upoštevano, posledica vse tega pa je poleg predhodno navedenih ugotovitev oziroma kršitev, napačna odmera komunalnega prispevka, ki je v škodo občanu kot stranki v postopku.
Upravno sodišče RS je tako razsodilo:
- Da se tožbi občana v celoti ugodi, odločba občine Vrhnika o odmeri komunalnega prispevka se odpravi in se vrne istemu organu v ponovni postopek. To pa seveda pod pogoji in na način, določenim s sodbo.
- Da je določba enajstega odstavka 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju jasna in nedvoumna in ne pušča prostora za interpretacijo. Občina namreč, ki v šestih mesecih po uveljavitvi občinskega prostorskega načrta ne sprejme programa opremljanja, vključno s podlagami za odmero komunalnega prispevka za vso obstoječo komunalno opremo na območju celotne občine, odmerja komunalni prispevek le na podlagah, ki jih s pravilnikom določi minister, pristojen za prostor, to pa je Pravilnik o podlagah za odmero komunalnega prispevka na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme. Odlok, ki ga je občina Vrhnika uporabila pri odmeri komunalnega prispevka pa je bil sprejet pred uveljavitvijo Občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika kar pomeni, da ne bi smel biti uporabljen kot podlaga za odmero komunalnega prispevka temu občanu in da je bila odmera komunalnega prispevka v nasprotju z enajstim odstavkom 79. člena prej citiranega zakona.
- Da je v obravnavanem primeru že na prvi pogled jasno, da stavbno zemljišče v smislu Zakona o prostorskem načrtovanju ne more predstavljati celotno zemljišče v obsegu 873 m2, pri čemer stavba oziroma stavbišče obsega 97,6 m2, dovoz/dvorišče 233 m2, ostala površina velikosti 542,4 m2 pa predstavlja zelenica. Navedeno kaže na to, da parcela objekta ni določena kar pomeni, da je po drugem odstavku 5. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka treba upoštevati površino stavbišča x 1,5. kar ves čas praviloma navaja občan kot tožeča stranka. Parcela objekta, določena v PGD, na katero se sklicuje občina Vrhnika kot toženka, pa ne predstavlja stavbnega zemljišča v smislu citiranih določb Zakona o prostorskem načrtovanju in Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka.
Ker pa so, kot smo uvodoma že povedali, na Upravnem sodišču RS v obravnavi še tožbe treh občanov, ki so po vsebini tožbenih zahtevkov podobne tej, o kateri je že razsodilo, je upravičeno pričakovati, da bo odločitev Upravnega sodišča RS tudi v teh zadevah enaka ali podobna.
Ob tem bi želeli poudariti tudi to, da je zaradi povsem enakih kršitev Ministrstvo za okolje in prostor, sicer v zadevi drugega občana občine Vrhnika, z odločbo št. 060-13/2015-3-BM z dne 8. 6. 2013 po nadzorstveni pravici razveljavilo odločbo o odmeri komunalnega prispevka, česar pa tudi tokrat občina Vrhnika ni upoštevala in spoštovala, zato je moral tudi ta občan iskati pravico na Upravnem sodišču RS, ki pa o zadevi še ni odločilo.
In kaj sedaj ?
Seveda bi v pravni državi ali pa vsaj v civilizirani družbi, lahko pričakovali le eno. To je ravnanje občine Vrhnika skladno z izrečeno sodbo Upravnega sodišča RS in ponovno odmero komunalnega prispevka v skladu z njo oziroma zakoni in predpisi, citiranimi v sami sodbi.
A se je zgodilo nekaj, čemur bi lahko rekli … pravzaprav je težko karkoli reči, ker gre za popoln absurd, nepredstavljivo, nerazumno, histerično, lahko rečemo naravnost zastrašujoče in grozljivo.
Občina Vrhnika oziroma Oddelek za okolje in komunalo je namreč občanu dne 20. 1. 2016 izdala novo odločbo o odmeri komunalnega prispevka in z njo popolnoma in v celoti ignorirala sodbo Upravnega sodišča RS, kot podlago za njeno izdajo pa uporabila Odlok o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika in Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika iz leta 2015 in ne enajsti odstavek 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju in na tej podlagi Pravilnik o podlagah za odmero komunalnega prispevka na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme ter drugi odstavek 5. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka, kot je odločilo Upravno sodišče RS.
Še več. Občina Vrhnika v tej odločbi o odmeri komunalnega prispevka celo razpravlja o tem, kako Upravno sodišče RS svojega stališča ni konkretno obrazložilo, ampak ga je zgolj pavšalno zapisalo. In občinski organ tako meni, da je pravilna odločitev ravno nasprotna od te, o kateri je odločilo sodišče in ravnalo po svoje na način, ki smo ga že navedli.
Na tem mestu lahko rečemo le to, da kdor deluje zoper odločitev sodišča, izrečeno z sodno odločbo oziroma sodbo, pravzaprav deluje proti zakonu.
In če bi lahko vsa ravnanja občine v postopku pred sprejetjem Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika in Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika, ki sta bila sprejeta s preglasovanjem, označili kot malomarna dejanja oziroma dejanja, povzročena z malomarnostjo, lahko v tem primeru zatrdimo, da gre za naklepna dejanja, storjena proti odločitvi sodišča in proti zakonom. To je pa že povsem druga dimenzija, ki seveda zahteva tudi drugačno obravnavo.
Zato tokrat pri tem občanu sedaj ne more iti več za »klasično pritožbo« zoper prvostopenjsko odločbo občinskega organa o odmeri komunalnega prispevka, ampak za nekaj bistveno drugačnega, nekaj, kar zahteva pristop, ki bo ne le v tem, ampak tudi v vseh drugih primerih in na sploh, ki se pojavljajo v občini Vrhnika, zagotovil ponovno zaupanje v pravo, v državne institucije in sodišča, predvsem pa izpostavil odgovornost vseh, ki so v občinski upravi občine Vrhnika za to odgovorni.
Pa je še kaj!
Žal moramo odgovoriti, da žal je.
Občina Vrhnika je tako, kot ji nalaga zakon, dne 20.7.2015 Ministrstvu za okolje in prostor posredovala dopis št. 354-247/2014-25 (6-07) s katerim ga je pisno obvestila o prejetju Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika in Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika.
Direktorat za prostor, graditev in stanovanja v Ministrstvu za okolje in prostor je oba odloka pregledal in ugotovil, da je v Odloku o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika več nepravilnosti, zato so občino Vrhnika dne 1. 10. 2015 z dopisom št. 35206-38/2015/2 skladno z 64. členom Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/02 s spremembami in dopolnitvami) opozorili na te nepravilnosti in predlagali rešitve, navedene v tem dopisu. Gre za neusklajenost z veljavno zakonodajo šestih določb štirih členov tega odloka, med katerimi je najbolj pomemben 4. člen, ki govori o določevanju velikosti parcele, v zvezi s katerim pa smo kot Lista za razvoj vrhniškega podeželja že večkrat pisno, pa tudi ustno na sejah Občinskega sveta, opozarjali občinsko upravo občine Vrhnika, pripravljavca odloka in občinske svetnike, o njegovi nezakonitosti in neusklajenosti z veljavnimi predpisi, vendar vedno neuspešno.
V zvezi z navedenim je Ministrstvo za okolje in prostor občini podalo 15 dnevni rok za podajo morebitnih pripomb na te ugotovitve, v nasprotnem primeru, to je v primeru, da pripomb na te ugotovitve nimajo, pa jim določili 90-dnevni rok za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in nepravilnosti.
Na to se je dne 12. 11. 2015 z dopisom št. 354-247/2014-28 odzvala občina Vrhnika, ki je Ministrstvu za okolje in prostor odgovorila, da je njegovo razumevanje odloka na način, kot je navedlo v njegovem dopisu z dne 1. 10. 2015, netočen, odloka pa, kot je razumeti iz tega odgovora občine, na nameravajo spreminjati, to svoje stališče pa so tudi obširno obrazložili.
Temu je dne 14. 12. 2015 sledil ponoven dopis Direktorata za prostor, graditev in stanovanja v Ministrstvu za okolje in prostor, št. 35206-38/2015/4, v katerem so ponovno pojasnili svoje ugotovitve in navedli vse ugotovljene pomanjkljivosti in nepravilnosti iz Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika in občini predlagal, da Občinski svet občine Vrhnika v roku 90 dni od prejema tega dopisa, sprejme popravke tega odloka na način, kot to v tem dopisu predlaga ministrstvo.
In kaj potem ?
- 2. 2015 je bilo izdano gradivo za 9. redno sejo Občinskega sveta, ki bo 11. 2. 2015, v njem pa ni osnutka sprememb in dopolnitev odloka o komunalnem prispevku v občini Vrhnika. Pa bi moral biti, saj bi skladno z zahtevo Ministrstva za okolje in prostor, s katero mora Občinski svet občine Vrhnika v roku 90 dni sprejeti popravke tega odloka, to je do 15. 3. 2016.
Glede na to, da je naslednja seja Občinskega sveta v mesecu aprilu 2016, na februarski seji pa tega odloka ni v gradivu, to lahko pomeni le to, da občina Vrhnika ne namerava izpolniti zahtev Ministrstva za okolje in prostor za spremembo in dopolnitev Odloka o komunalnem prispevku v občini Vrhnika.
To pa glede na pravno podlago, ki jo je za izdajo teh zahtev uporabilo Ministrstvo za okolje in prostor, to je 64. Člen Zakona o državni upravi, pomeni, da bo moralo ministrstvo po izteku tega roka oziroma v primeru, da v postavljenem roku Občinski svet občine Vrhnika ne bo sprejel sprememb in dopolnitev Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika, po uradni dolžnosti Vladi RS predlagati, da zahteva začetek postopka pred Ustavnim sodiščem RS za oceno skladnosti tega odloka z ustavo oziroma zakonom.
Sliko o tem, kaj to lahko pomeni, pa naj si ustvari vsak sam, odgovornost za posledice, tako te, ki lahko nastanejo zaradi neupoštevanja zahtev pristojnega ministrstva, kot tudi zaradi nespoštovanja odločitve sodišča, pa bo moral prevzeti nekdo oziroma nekateri osebno.
Kot lahko vidimo, je žal mogoče prav vse, ker nekdo misli, da lahko počne in ravna ravno tako, kot se mu zljubi. Ja, očitno, vendar na čigav račun ?
Lista za razvoj vrhniškega podeželja