Januarja lansko leto smo v Listi za razvoj vrhniškega podeželja oblikovali in objavili projektno idejo z naslovom »Obdelaj mojo njivo in si sam obdelaj svojo hrano«, s katero smo želeli občanke in občane občine Vrhnika spodbuditi k povečani samopreskrbi, predvsem z zelenjavo in vrtninami.
Samooskrba namreč ni le modna muha, temveč tema, ki je potihoma postavljena v ozadje vseh ljudi. Seveda ne gre pričakovati, da bi na Vrhniki zgolj s tem v celoti rešili težave samooskrbe, lahko pa postavimo zgled občine, ki se na enostaven in povsem izvedljiv način loteva rešitve tega vprašanja.
V Sloveniji sicer še vedno ni podatka o tem, koliko njiv in vrtov obdelujemo. Vemo pa, da v Nemčiji, ki ima okroglo 1 milijon vrtičkov, vrtičkarji obdelujejo skupaj 46.000 ha površin, mesto z največ vrtički pa je Berlin, ki ima kar 925 vrtičkarskih površin s 73.000 vrtički.
Imamo pa (statistično gledano seveda) na prebivalca Zemlje 2.000 m2 njivskih pridelovalnih površin in sorazmeren delež takih površin imamo tudi v občini Vrhnika, kar gre nedvomno izkoristiti, zato to našo idejo tudi ponavljamo, le da tokrat z drugega konca.
(slika je simbolična: Jutro v Blatni Brezovici)
Osnovi namen te ideje je prvotno temeljil na predpostavki, da so v občini Vrhnika na eni strani občanke in občani, ki so lastniki neobdelanih kmetijskih površin, ki jih ne potrebujejo več ali pa jih ne nameravajo več obdelovati, na drugi strani pa občanke in občani, ki so pripravljeni in želijo obdelovati sedaj neobdelane kmetijske površine in si pridelati predvsem lastno zelenjavo in vrtnine.
Ta ideja je naletela na precejšen odziv, vendar pa le s strani tistih, ki so želeli neobdelane kmetijske površine obdelovati, ne pa tudi s strani lastnikov teh površin, ki bi bili pripravljeni te površine v ta namen odstopiti, seveda pod pogoji, ki smo jih v zvezi s tem pripravili in objavili. To pa je bil predpogoj za to, da ta ideja uspe in zaživi.
Zato smo se odločili, da to idejo ohranimo, le da se je lotevamo z druge strani. Tokrat ponujamo nekaj kmetijskih površin oziroma njiv, ki se nahajajo na območju občine Vrhnika in ki jih lastniki ponujajo vsem tistim, ki bi bili zainteresirani, da jih obdelujejo za svoje potrebe.
Kaj je v tokratni ponudbi?
V tokratni ponudbi imamo 4 njive oziroma kmetijske površine, in sicer:
- Prva njiva ima parcelno številko 1576/2 k.o. Verd in se nahaja na barju pred Bistro v območju obdelovalnih površin (zadnji Y izvoz levo iz glavne ceste, gledano proti Bistri). Razpoložljiva je polovica te parcele, kar okvirno znaša okrog 1.500 m2 oziroma približno 15 arov.
Dostop do nje je urejen preko makadamske ceste, ki gre tik ob njivi, omogočeno pa je tudi parkiranje osebnega vozila pred samo njivo, tako da orodja in ostalih pripomočkov ni potrebno nositi.
Zemlja na tej njivi je zelo rodovitna barjanska črnica, ki pa zahteva stalno skrb, saj v njej poleg zelenjave in vrtnin dobro uspeva tudi plevel, če jo seveda zanemarimo. Njiva je tudi zelo sončna, poleti pa na njej skoraj da ni suše, za kar poskrbi zgradba barjanskih tal in nizka podtalnica, ki omogoča, da si že v meter globoki luknji naredimo svoj »vodnjak« za zalivanje.
Edini »minus« te njive je v tem, da jo lahko ob visokih vodah oziroma obilnem pozno jesenskem ali zgodnje spomladanskem deževju, poplavi slab kilometer oddaljena Ljubljanica. To pa pomeni, da je pridelke priporočljivo preventivno pospraviti nekje do konca meseca oktobra. Njiva trenutno ni preorana, saj je na tem območju mogoče s tem opravilom začeti šele v mesecu maju, ko se zemlja dovolj osuši. Ker pa je zemlja izredno prhka, jo lahko tisti vztrajnejši obdelajo na roke že prej tako, da jo »preštihajo«.
Na njivi bo zelo dobro uspevala vsa zelenjava in vrtnine, nekatere vrstne, ki v rjavi zemlji sicer dobro uspevajo, kot na primer repa, pa tudi druge vrste, tu naredijo izredno velike plodove. Sicer pa je dobro njivo v tistem delu, ki bo obdelan, ograditi z mrežasto ograjo, razen če radi delite svoje pridelke z srnami in zajci.
- Drugi njivi oziroma površini se nahajata na Trojici nad Vrhniko in imata parcelni
številki 2331/2 in 2331/3 k.o. Vrhnika. Veliki sta približno 1.500 m2 ali 15 arov in sta ravno tako lahko dostopni, saj gre dovozna pot tik ob robu ene od teh dveh parcel. Težav z morebitnim poplav-ljanjem tukaj seveda ni, saj se nahajata na vzpetini in sta tudi zelo sončni. Zemlja je rjava, njivi pa še nista preorani, čeprav razmišljamo, da jih bomo ne glede na kasneje izkazan interes, dali v kratkem preorati, s tem pa bosta tudi prepoznavnejši v svojem okolju. Edini »minus« teh njiv je v tem, da je treba vodo, potrebno za zalivanje, voziti s seboj in da ti njivi že dolgo časa, če sploh, nista bili obdelani. Zato je na teh površinah v samem začetku najprimernejše sajenje zelenjave in vrtnin, ki imajo rade surovo zemljo, to je krompir, fižol, čebula in podobno.
- Tretja njiva ima parcelno številko 59 k.o. Verd in se nahaja na Mirkah, točno nasproti
kapelice pri Kordi. Njiva ima približno 1200 m2 ali 12 arov in je bila pred zimo preorana. Zemlja na njivi je rodovitna rjava, nahaja pa se tik ob cesti skozi Mirke na območju obdelanih kmetijskih površin, od Ljubljanice pa je oddaljena približno 50 metrov, tako da je voda za zalivanje vedno pri roki. Parkiranje osebnega vozila je mogoče v neposredni bližini njive, na travnati površini ob »Furlanovih termah«, ki je poleti povrh vsega še v senci. Tudi na tej njivi bodo zelo dobro uspevale vse vrste zelenjave in vrtnin, je pa seveda tudi tu priporočljivo, da jo ogradite oziroma zavarujete pred štiri nožnimi obiskovalci.
Seveda pa niso vse njive oziroma zemlja na njih enake kvalitete. Najboljša po naši oceni in izkušnjah je tretja njiva na Mirkah, za njo prva pri Bistri, nekako trenutno »najslabša« med ponujenimi pa je druga njiva na Trojici, kar pa nikakor ne pomeni, da z ustreznim obdelovanjem ne bi mogla postati najboljša.
In sedaj nekaj pravil:
Vsaka njiva predstavlja določeno število enot, pri čemer znaša ena enota en ar, to je 100 m2. To pomeni, da vsak, ki je zainteresiran za obdelovanje zemlje oziroma pridelovanje lastne zelenjave in vrtnin in se bo seveda odzval na to pobudo oziroma ponudbo, lahko v osnovi najame eno enoto izbrane njive. Če bo povpraševalcev za posamezno njivo več, kot je razpoložljivih enot, imajo prednost pri dodelitvi tisti, ki so se oziroma se bodo prijavili prvi. Če pa je povpraševalcev manj, kot je razpoložljivih enot in bi želeli obdelovati več kot eno enoto, se število enot razdeli skladno z dogovorom med ostalimi povpraševalci za določeno njivo oziroma po lastni izbiri, če se ostali povpraševalci na tak predlog zainteresiranega ne bodo odzvali. Posameznik lahko pod navedenimi pogoji najame enote obdelovalne površine tudi na več njivah, vendar ne več kot na dveh.
Za vse ponujene njive velja, da je najem brezplačen, najemnik kot obdelovalec pa lahko po dogovoru sodeluje le pri plačilu sorazmernega deleža davka za kmetijsko zemljišče in plačilu morebitne dodatne obdavčitve lastnika zaradi oddajanja njiv (ki pa jih praviloma ne bi smelo biti). Dodatne storitve, ki jih najemniku nudi ponudnik, kot na primer oranje, brananje, gnojenje, in drugo, pa so lahko tudi plačljive (lahko tudi v deležu pridelane zelenjave in vrtnin), vsekakor pa v dogovoru z lastnikom ali pa jih najemnik zagotovi sam.
Vsi dogovori so izključno v pristojnosti lastnika in najemnika, ki jih seveda tudi ustrezno zapišeta v najemni pogodbi in notarsko overita. Najemniki se ob tem tudi zavežejo, da bodo zelenjavo in vrtnine pridelovali le za lastne potrebe, nadvse priporočena je ekološka, željena pa biološko dinamična metoda, kot najstarejša ekološka metoda pridelave zelenjave, vrtnin in zelišč.
Način prijave interesentov:
Na spletni strani Liste za razvoj vrhniškega podeželja bomo odprli dodatno rubriko oziroma dodali povezavo na posebni (nov) spletni program, ki bo omogočal, da se »srečajo« na eni strani lastniki neobdelanih kmetijskih zemljišč, ki svoje njive oddajajo pod navedenimi pogoji v najem, na drugi strani pa občani, ki bi želeli te njive oziroma njihov določen del obdelovati in si pridelati zelenjavo in vrtnine za lastne potrebe.
Dogovorili smo se tudi, da začnemo z zbiranjem morebitnih povpraševalcev kar v papirni obliki, s pomočjo priloženega obrazca »Obdelaj mojo njivo« ali preko rubrike »Sodeluj z nami« na spletni strani Liste za razvoj vrhniškega podeželja (v polje Sporočilo je treba vpisati enake podatke, kot se to zahteva v obrazcu), z začetkom po objavi tega prispevka v Našem časopisu in na spletni strani liste. Lahko pa na spletni strani Liste za razvoj vrhniškega podeželja odprete obrazec »Obdelaj mojo njivo«, ga shranite na svojem računalniku, izpolnite zahtevane podatke in ga nato v rubriki »Sodeluj z nami« pripnete in odpošljete sporočilo.
Vsi osebni podatki, zbrani bodisi z obrazcem, bodisi preko spleta, bodo hranjeni v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Zato v zvezi s tem pozivamo vse občanke in občane občine Vrhnika, ki seveda še nimajo svojega vrta ali njive, si pa želijo pridelati lastno zelenjavo, vrtnine in zelišča, da se odzovejo na to pobudo in se s tem tudi z osebnim vključevanjem približajo uresničevanju ideje o večji samopreskrbi z zelenjavo in vrtninami v občini Vrhnika.
Seveda pa še vedno velja povabilo tudi vsem lastnikom zemljišč, primernih za njivo ali vrt, ki jih ne potrebujejo oziroma jih ne nameravajo več obdelovati in so jih pod predlaganimi pogoji pripravljeni oddati zainteresiranim občankam in občanom v brezplačen najem, zato s tem razlogom puščamo priloženi obrazec za prijavo nespremenjen.
Pa prijetno vrtnarjenje vam želimo.
Lista za razvoj vrhniškega podeželja