Blatna Brezovica, eden od številnih osamelcev na Ljubljanskem Barju, ima omejene možnosti za razvoj gospodarske dejavnosti, saj jo omejujejo številni predpisi, kot npr. Natura 2000, Krajinski park Ljubljansko barje in drugi, zelo otežkočena, če ne nemogoča, pa je tudi novogradnja. Svoj nadaljnji razvoj krajani vidimo v pospešenem razvoju turistične dejavnosti, ki je tudi ena od usmeritev občine Vrhnike in zapisana v Strategiji razvoja turizma v Občini Vrhnika do leta 2020. Glede na to, da se Lista za razvoj vrhniškega podeželja prizadeva prav za razvoj turizma in ob izkazani zagretosti krajevne skupnosti Blatna Brezovica, bo Lista za razvoj vrhniškega podeželja po svojih močeh sodelovala v skupnem projektu Avtokampa v najširšem pomenu besede.
Predvidena lokacija avtokampa v Blatni Brezovici je na parceli št. 187 k.o. Blatna Brezovica in se nahaja v neposredni bližini športnega parka pod vasjo. Velikost parcele je 1,7 ha ali 1/10.000 velikosti Ljubljanskega parka. Parcela nima biotskih vrst, značilnih za Ljubljansko barje (recimo močvirskega tulipana ali močvirskih rastlin, tudi ne nudi zatočišča divjim živalim, ki se raje skrivajo v bližnjih, s koruzo zasejanimi, njivah, saj je parcela občasno njiva, občasno pa travnik, ki se za dva dni v letu, v času Marostarske noči, spremeni v parkirišče. V največjem dežju, to je v pozni jeseni in ob koncu zime je travnik rahlo poplavljen.
Vsi na novo zgrajeni objekti (sanitarije, počitniške hišice, sanitarije, izposojevalnica koles, itd.) bodo imeli enotno podobo, ki jo bomo črpali iz krajevne zgodovine – bodisi iz prazgodovinskega obdobja koliščarjev, bodisi iz kulturne dediščine novejše zgodovine, iz XVIII. in XIX. Stoletja, kot so kozolci, leseni svinjaki, lope, podi, gospodarski objekti, svinjske kuhinje, …. Zgradbe bodo postavljene tako, da bodo dopolnjevale in izpopolnjevale celostno veduto vasi, usklajena pa bo s krajinskimi arhitekti ter zgodovinarji in arheologi, ki imajo največ zaslug za (naj)novejša odkritja iz koliščarskega obdobja.
Da se bomo z avtokampom čimbolje približali Barju, bomo imeli redna izobraževanja in/ali predavanja (tudi videoposnetki) na temo ranljivost barja, flore in favne s poudarkom na zaščitenih ali redkih vrstah (predvsem številne vrste metuljev in ptičev), zgodovine Barja in prvih naselitvah, tujerodnih invazivnih rastlinah (npr. kanadska rozga) in živali (npr. ameriška želvica), ki uničujejo izvirno podoba Barja, barjanskega bontona, in še in še.
Avtokamp bi sezonsko zaposloval kakšnih 15 domačinov, pretežno mlajših upokojencev (do zakonsko določene gornje letne omejitve) za delo v recepciji, trgovini, čiščenju in vzdrževanju kampa in počitniškega naselja oziroma glampinga. V vseh dopolnilnih dejavnostih, kot je »konjski« program, restavracija in bife, zaposlujejo lastniki po lastni presoji, dodatno pa še četrtinsko od tri do pet domačinov čez celo leto. Dopolnilne dejavnosti so izbrane tako, da se upoštevajo danosti, ki jih že sedaj omogočajo dejavnosti krajanov in imajo tako zaradi bližine, komparativne prednosti pred drugimi.
ORGANIZIRANOST
Krajevna skupnosti Blatna Brezovica in Občina Vrhnika, kot porabnika proračunskih sredstev ter zainteresirani predstavniki zasebnega kapitala, za delovanje, razvoj in zaščito vloženega kapitala ustanovijo zadrugo, turistično agencijo, zavod ali d.o.o. za spodbujanje in razvoj turistične dejavnosti na podeželju (oziroma v Blatni Brezovici). Zadruga v področje delovanja zapiše dejavnosti kot:
- Postavitev, urejanje in upravljanje Avtokampa Blatna Brezovica,
- Vzpostavljanje/dograjevanje turistične infrastrukture in
- Urejanje (oziroma oddajanje v koncesijo) dopolnilne turistične dejavnosti.
Celotna dejavnost kampa v širšem pomenu besede je zastavljena tako, da bo poslovanje vzdržno, se pravi, da se za njegovo delovanje ne pričakuje kakršnikoli novih javnih sredstev. Seveda pa iz občinskega proračuna, recimo iz sklada za razvoj vrhniškega podeželja, za katerega menimo, da je skrajni čas, da se v občinskem proračunu zanj namenijo znatnejša sredstva (za ta sklad se prizadevamo zlasti v LRVP), pričakujemo, da sofinancira določene začetne aktivnosti, kot npr. odkup in ureditev zemljišča, muzej , pločnik v vasi ali učna popt, medtem ko za mrežo kolesarskih poti okoli Blatne Brezovice občina proračunska sredstva zagotavlja iz (novoodprte) proračunske postavke, namenjene večletnemu projektu »Deset kilometrov kolesarskih poti na leto«, za kar se LRVP prizadeva že sedaj.
Mreža kolesarskih in sprehajalnih poti v širši okolici Blatna Brezovice
1. Postavitev, urejanje in upravljanje Avtokampa Blatna Brezovica
Na parceli št. 187 (in deloma na 186)[1] se do sredine leta 2017 vzpostavijo pogoji za delovanje avtokampa, vključno s parkiriščem za avtodome, sanitarijami, recepcijo s trgovino, manjšo restavracijo in bifejem. Ciljna publika so tako enodnevni turisti, predvsem tisti, ki bi se tu zaustavili na poti na morje, kolesarji ob državni kolesarski poti oziroma jantarjevi poti, popotniki po slovenski Jakobovi pešpoti, kot tudi pravi počitnikarji, ki bi se v kampu nastanili za več dni. Prav za te zadnje je treba skrbno preučiti obstoječo turistično infrastrukturo, kot so kolesarske in pešpoti ter nepremična kulturna dediščina in vse skupaj dopolniti še s skrbno izbrano dopolnilno turistično dejavnostjo, kot so npr. jahanje otrok na ponijih, s splavi in kanuji po Ljubljanici, vodeni kolesarski izleti po barju itd. Avtokampu je treba dati tudi enotno in mično podobo, pri tem pa je treba upoštevati krajevne značilnosti in zanimivosti (koliščarji, kozolci ali kaj tretjega).
A. DINAMIKA VZPOSTAVLJANJA/IZGRADNJE PO LETIH
2016
1 |
januar |
Preverjanje možnosti postavitve AC na parceli 187 |
Svet KS |
2 |
maj |
Preverjanje možnih (občinskih) nadomestnih parcel za lastnika parcele 187, sicer se do septembra išče druge možnosti |
Svet KSLRVP, župan |
3 |
junij |
Priprava zahtevka (dokument) za uvrstitev proračunske postavke občine za leto 2017 – za odkup zemljišča, priprava zemljišča za AC, izgradnja sanitarij |
Svet KSLRVP |
| 4 |
september |
Izdelava celostne podobe AC (zunanji videz vsek objektov, krajinski arhitekturni načrt, podrobna parcelacija (začrtanje parkirišča ta avtodome, šotorski del in del za avtomobilske prikolice, za osrednji bazen, parcelo za t.i. glamping turizem z zasnovo počitniških hišic, sanitarije, restavracija, bife, recepcija s trgovino …). AC se mora lepo vklopiti v veduto KS. |
Svet KS, zbor krajanov (potrditev). LRVP, občina, krajinski arhitekt, projektant |
5 |
december |
Zapiranje finančne konstrukcije za postavitev AC (sredstva za odkup ali odkup/menjavo parcele za AC, priprava terena (2017/1), izgradnjo centralnega bazena arhitekturni načrti, …) |
Svet KS, LRVP, zasebni investitorji |
2017
1 |
takoj |
Odkup ali nakup in menjava ustrezno velikega zemljišča |
Svet KS |
2 |
April – maj |
Priprava dela zemljišča – odstranitev vrhnjega sloja, nasutje jalovine do višine 50 cm), nasutje z odstranjeno zemljo |
Zavod, Svet KS |
3 |
April – maj |
Elektrika, voda, kanalizacija, |
Zavod, Svet KS |
4 |
Maj – junij |
Postavitev sanitarij in pralnice ter recepcije s trgovino |
Zavod, Svet KS |
5 |
Julij |
Ureditev parkirišča za avtodome |
Zavod, Svet KS |
6 |
Maj – september |
Ozelenitev AC – zasaditev dreves (jelše) in žive meje v skladu z načrtom krajinskega arhitekta |
Zavod, zasebni investitor |
7 |
Julij |
Otvoritev AC in poskusno delovanje do septembra 2017V času delovanja AC v poizkusni fazi, bi pripravili tematske delavnice, kjer bi udeleženci bivali v šotorih in bi se dejavnosti izvajale v kampu ( tečaj zeliščarstva in zdrave prehrane, tečaj lončarstva, izdelava glinenih izdelkov, opeke, žganje gline..); s tem delno napolnimo kamp in mu damo zagonsko energijo. |
Zavod |
8 |
Julij – december |
Upravljanje z AC, urejanje okolice (košnja, obrezovanje žive meje, …), čiščenje, recepcija, trgovina, trženje, infocenter. Praviloma zavod najema mlajše upokojence. |
Zavod |
9 |
Oktober |
Razpisi za dopolnilno dejavnost (koncesija) |
Zavod |
10 |
November |
Odpiranje ponudb in izbira koncesionarjev, podpisovanje pogodb … |
Zavod, zasebni investitorji |
2018
1 |
Celo leto |
Upravljanje z AC, urejanje okolice (košnja, obrezovanje žive meje, …), čiščenje, recepcija, trgovina, trženje, infocenter. Praviloma zavod najema mlajše upokojence. |
Zavod, zasebni investitorji |
2 |
Marec – junij |
postavitev bazena |
Zavod, zasebni investitorji |
3 |
Marec – junij |
Postavitev počitniških hišic (lahko več let) |
Zasebni investitorji |
4 |
April – maj |
Postavitev restavracije |
Zasebni investitorji |
5 |
April – maj |
Postavitev bifeja |
Zasebni investitorji |
6 |
Maj – september |
Zagon dopolnilnih dejavnosti v skladu s pogodbo zavoda z koncesionarji (glej – dopolnilne dejavnosti) |
Zasebni investitorji |
7 |
Maj – september |
Redno delovanje AC |
Zavod |
B. FINANCIRANJE – iz občinskega proračuna in iz redne dejavnosti zavoda
Okvirno so ocenjeni stroški postavitve avtokampa. Številke pod »pozicija« so iz tabel v poglavju Dinamika vzpostavljanja/izgradnje AC.
| LETO | POZICIJA | OBRAZLOŽITEV | OCENA STROŠKA |
2016 |
Priprave |
Začetna sredstva zagotovi KS (ogledi, sejni prostor, …) |
500 |
|
|
|
Skupaj leto 2016 |
500 |
2017 |
1, 2, 3, 4, 5 |
Odkup ali nakup in menjava ustrezno velikega zemljišča – pričakujemo, da bodo sredstva zagotovljena v občinskem proračunu za leto 2017, sicer bom iskali zasebne investitorje (npr. zasebniki s primerno strojno opremo vložijo svoje delo kot upravljavski oziroma lastniški delež).KS ali zavod sodeluje na razpisih LAS in evropskih sredstev. |
120.000 |
6 |
Financira zavod iz prihodka dejavnosti ali zavod pridobi kakšnega zasebnega investitorja (vrtnarija, Unichem, …).Zavod sodeluje na razpisih LAS in evropskih sredstev. |
20.000 |
|
8, 9, 10 |
Financira zavod iz prihodka dejavnosti |
– |
|
9 |
Financira zavod iz prihodka dejavnosti |
– |
|
|
|
|
Skupaj leto 2017 |
140.000 |
2018 |
1, 7 |
Financira zavod iz prihodka dejavnosti |
– |
2 |
Občinski proračun za leto 2018, delno financira zavod iz prihodka dejavnosti, za razliko zavod išče zasebnega investitorja. Uredi se tudi črpališče podtalnice za vodo v bazenu. Zavod sodeluje na razpisih LAS in evropskih sredstev. |
20.000 |
|
Skupaj leto 2018 |
20.000 |
||
Skupaj občinski proračun 2017 – 2018 |
do 160.000 |
2. Vzpostavljanje/dograjevanje turistične infrastrukture
Za pritegnitev turistov, zlasti za daljši čas, je pomembna »turistična« infrastruktura, kolesarske in pešpoti (predvsem za enodnevne goste, kolesarje in romarje), nepremična kulturna dediščina (za večdnevne goste) ipd. V Svetu KS in v LRVP menimo, da bi sredstva za dograditev nekaterih npr. kolesarskih poti morala v celoti zagotoviti občina v proračunu, za nekatere investicije, kot npr. obnova in sanacija nepremične stavbne oziroma kulturne dediščine, pa deloma.
A. KOLESARSKA OZIROMA PEŠPOT OKROG BLATNE BREZOVICE (6 KM)
Uredi se kolesarska pot (1) okrog osamelca po že obstoječih kolovozih, večino so v javni lasti (preveriti in odkupiti odseke, ki to niso). Pravzaprav so edini večji strošek informacijske table (obvezno s QR kodo), ki podrobneje opisujejo turistične zanimivosti, npr. kozolce, osnovna vedenja o koliščih, koliščarske obrti, prehrana v dobi kolišč, kmečka stavbna dediščina (svinjaki, svinjske kuhinje, lope, hlevi), sakralna dediščina (cerkev sv. Jakoba, kapelice in razpela), pot sv. Jakoba ipd.
Kolesarske in sprehajalne poti v Blatni Brezovici
Sredstva (cca. 6.000 EUR) za ureditev poti in postavitev informacijskih tabel bi morala biti zagotovljena v občinskem proračunu za leto 2017. Občina/KS sodeluje na razpisih LAS in evropskih sredstev.
B. KOLESARSKA OZIROMA PEŠPOT – OD AVTOKAMPA DO RIBIŠKEGA DOMA (1,5 KM)
Uredi se kolesarska pot (4) od avtokampa do Ribiškega doma v Sinji Gorici (skupen dogovor z ribiči in KS Sinja Gorica. Pot bi vodila ob odvodnem kanalu od avtokampa do Ljubljanice, tam bi prečila Črno mlako, nato pa se nadaljevala mimo nekdanjega transportnega mostu[2] in ribiškega bajerja do koče.
Za pot (1.5 km) bi le izjemoma lahko uporabili že obstoječe kolovoze, zato se bo treba za celotno traso dogovoriti z lastniki za odkup zemljišča (vseh skupaj cca 3.000 m2)
Sredstva (cca. 6.000 EUR) za ureditev poti, odkup zemljišča in postavitev informacijskih tabel bi morala biti zagotovljena v občinskem proračunu za leto 2018. Občina/KS sodeluje na razpisih LAS in evropskih sredstev.
C. KOLESARSKA OZIROMA PEŠPOT – OD CERKVE SV. JAKOBA DO AVTOKAMPA (1,5 KM)
Uredi se kolesarska pot (2) od cerkve sv. Jakoba do avtokampa. Večina poti vodi že po obstoječih kolovozih, večino so v javni lasti (preveriti in odkupiti odseke, ki to niso), le za zadnjih nekaj sto metrov pred avtokampom pa se bo treba z lastniki dogovoriti za odkup ali najem zemljišč (ocenjujemo, da gre za kakšnih 500 m2 zemljišč). Kolesarski poti pod A in C se sekata pri »štali« Mateja Skubica).
Sredstva (cca. 4.000 EUR) za ureditev poti, odkup zemljišča in postavitev informacijskih tabel bi morala biti zagotovljena v občinskem proračunu za leto 2018.
Č. PLOČNIK OD RAZPELA DO AVTOKAMPA (OZ. ŠPORTNEGA PARKA)
Uredi oziroma zgradi se pločnik (5) (pločnik, kamnita zidana škarpa višine od 20 do 80 cm) od odcepa do nekdanje trgovine v jedru vasi do parkirišča pred športnim parkom (cca 600 m). Na vrhu, se pravi od razpela do odcepa do trgovine se uredi pločnik na obeh strani ceste (cca 100 m), obojestransko se upošteva tudi, da tu ustavlja krajevni avtobus. Ob cestišču je zemljišče pretežno v javni lasti. Preveriti je treba vse parcele in odkupiti morebitne manjkajoče dele. Okrog kapelice se pločnik uredi tako, da se onemogoči parkiranje vozil.
KS bo pritličje nekdanje trgovine oddal zasebnemu investitorju za bife, podstrešje pa verjetno za predelavo v hostel. Cesta med kapelico in športnim parkom je ozka, prometna in zaradi dveh ovinkov tudi zelo nevarna.
Sredstva (cca. ____ EUR) za pločnik, škarpo in morebiten odkup zemljišča bi morala biti zagotovljena v občinskem proračunu za leto 2017.
D. OBNOVA NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE (javno-zasebno partnerstvo)
Zavod skupaj z zgodovinskim društvom, zavodom za spomeniško varstvo, občino, krajevno skupnostjo in zainteresiranimi krajani ugotovi, katera je tista kulturna dediščina, ki jo je še posebej treba zaščiti pred propadanjem – med njimi so morda lesen svinjak, baročna svinjska kuhinja, nekaj različnih tipov kozolca, kakšno celovito manjšo kmetijo, številni hlevi in gospodarska poslopja.
Občina zagotovi del nepovratnih sredstev za obnovo (sprejme tudi ustrezen odlok o vzdrževanju pročelij in stavb, vpisanih v seznam NKD), del sredstev pa zagotovijo sami lastniki (morebitna celovita prenova s strani občine s kakšno občinsko hipoteko v primeru neplačanega deleže občini. Občina/KS v celoti prenovi leseni svinjak. Svinjsko kuhinjo, ki je v polovični lasti občine (druga polovica pa v lasti KS), svojo polovico odstopi KS, prenovita pa jo skupaj v celoti. V njej je možno urediti tudi mini prenočišča za Jakobove romarje.
Del sredstev za obnovo nepremične stavbne dediščine (cca _____ EUR) zagotovi občina v proračunu za leta 2018-2020. Občina sodeluje na razpisih LAS in evropskih sredstev.
E. MUZEJ KMEČKEGA ORODJA (javno-zasebno partnerstvo)
V eni od zgradb v lasti občine (npr. kmetija ob stari poti v Bevke) se v pritličju uredi muzej kmečkega orodja, za celotno obnovo pa se zadolži koncesionarja, ki lahko v podstrešju uredi enega ali dva turistična apartmaja. Na parcelo se morda prestavi kakšen kozolec, ki se ga ne uporablja, pod kozolcem pa se hrani večje poljedelsko orodje (brane, plugi …). Sem se prestavi in obnovi tudi lesen svinjak, ki stoji nekaj deset metrov nad hišo.
Del sredstev za obnovo nepremične stavbne dediščine (cca _____ EUR) zagotovi občina v proračunu za leta 2018-2020. Občina/KS sodeluje na razpisih LAS in evropskih sredstev.
F. POČITNICE NA VOZU (zasebno partnerstvo)
Pet do šest lojtrskih (»gumiradl«) vozov (dvovprega) se preuredi v »ciganske« vozove (s platneno streho pokriti vozovi (enostavno snemljiva nadgradnja, samo spalni del v notranjosti; kuhinja, WC se uporablja avtokampih ali pri zasebnih sobodajalcih). Začetek 
in konec počitnic v avto-kampu Blatna Brezovica, s še tremi ali štirimi zain-teresiranimi pa se dogovo-rimo za skupen projekt (prenočevanje v »krogu«, odprto ognjišče, na razpo-lago tuši in WC) na primerno oddaljenih loka-cijah (druge KS vrhniške občine in sosednje (bar-janske) občine. 5–7 dnevni program (poln penzion vključen), voden potovanje, skupaj »prejahanih« med 100 in 200 km.
Nekaj takega – le bolj podobno ciganskim vozovom in nekdanjim vozovom prvih osvajalcev divjega zahoda
3. Dopolnilna dejavnost (v celoti financirajo zasebni investitorji ali zavod)
Zavod v drugi polovici leta 2017, ko bo avtokamp že deloval v svojem poskusnem obdobju, izvede javno zbiranje ponudb za dopolnilno dejavnost. Ta je zelo pomembna predvsem za večdnevne turiste, pomembna pa je tudi kot dodatna turistična ponudba za morebitne obiskovalce (turiste) iz bližnje Ljubljane. Za vsako dopolnilno dejavnost se natančno določijo pogoji (npr. videz morebitne zgradbe – izposojevalnice za kolesa) in kriteriji za izbiro najboljšega ponudnika za vsako posamezno dopolnilno dejavnost.
Poleg kopanja v manjšem bazenu in igrišča za odbojko na mivki, načrtujemo zlasti naslednje dopolnilne dejavnosti:
- izgradnja in oddajanje počitniških hišic/apartmajev (v naprej je predpisan zunanji videz) – lahko je več zasebnih investitorjev (centralno trženje, skupna recepcija v avtokampu, lahko tudi organizirano skupno čiščenje, menjava posteljnine, pranje, likanje);
- ob recepciji se uredi prodajalna za krajevno pridelano hrano (krompir, zelje, zelenjava, med, suhomesnati izdelki, suho in sveže sadje, žganje, »koliščarski jägermeister«);
- restavracija sezonskega tipa (koncesionar postavi tudi zgradbo (v naprej je predpisan zunanji videz)) s krajevno značilno kuhinjo (Kelti, koliščarji, Cankar). Do izgradnje restavracije se gostom za kosilo zagotovi catering, večerje pa se im uredijo v Ribiškem domu v Sinji Gorici.
- bife (koncesionar postavi tudi zgradbo (v naprej je predpisan zunanji videz));
- uredijo se prostori za piknik (v primeru, da jih investira zasebni investitor, bodo plačljivi);
- splavarjenje, gumenjaki in kajaki/kanuji (k sodelovanju privabimo obstoječe Splavarsko društvo, predvidena lokacija pa je Ribiški dom v Sinji Gorici) – prevoz gostov iz Podpeči ali Ljubljane (Špica, Livada) in čolnov do avtokampa. Za partnersko sodelovanje se morda dogovori tudi z gostincem v Podpeči;
- bio/zelenjavni vrt in/ali zeliščni vrt (se ponudi lastnikom okoliških parcel;
- jahanje s poniji za otroke (ob avtokampu se uredi primerna ograda), konji in interes v BB je
- s kočijo/lojtrskim vozom po barju;
- celo/poldnevni sprehod po Barju na šestih nogah (s kobilami, kastrati, islandskimi konji ali manjšimi tovornimi konji, nekdaj so to bili haflingerji);
- izposoja koles in električnih koles;
- vodeni ogledi Barja in krajevnih zanimivosti (npr: Flora in favna, Visoko barje in šota (Mali plac, Jurčevo šotišče, Goriški mah), Zdravilna zelišča, Barje v dobi kolišč (tudi o kolesu, lokih in deblakih), Barje in antika, Geološka sestava Barja in okoliški kamnolomi (Kuclerjev, Lesnobrdski, Podpeški), tudi Cankar in vrhniške znamenitosti) s strokovno razlago za vse oblike/načine ogledovanja (s konji, kolesi, peš) po ustaljenih poteh ali »na ključ«;
- izgradnja in upravljanje mini golf igrišča (a je to še zanimivo?);
- bife in hostel v vasi (v nekdanji trgovini);
- balonarstvo (se odpelje gosta do tja/nazaj, se doda kakšno kosilo/večerjo …);
- teniško igrišče (v sklopu športnega parka?);
- mesečni kmečki sejmi (organizira zavod);
Če se avtokamp »prime«, razmišljamo še o zasebnih sobodajalcih, oddajanju apartmajev (razpršeni hotel – skupna recepcija v avtokampu, lahko tudi organizirano skupno čiščenje, menjava posteljnine, pranje, likanje).
4. Razpršeni avtokamp
Če že govorimo o razpršenem hotelu, lahko primerljivo s tem, govorimo tudi o razpršenem avtokampu. Občina Vrhnika v najvišji sezoni, mišljeno z vidika števila gostov, zagotovo prenese kakšnih sto mest za kampiranje, pri čemer ne razločujemo tistih s šotori, avtomobilskimi prikolicami ali z avtodomi. Želje takih turistov so zelo različne, eni imajo raje poležavanje ob bazenu, drugi raje dopust preživljajo aktivneje – bodisi na kolesu, bodisi s sprehodi ali »hribolazenjem«, kopanje v bazenu pa jim je pravzaprav odveč, še raje se namakajo na kakšnih za kopanje manj »primernih« lokacijah, npr. v kakšnem potoku ali umetnem jezercu (vendar, seveda, na primerno urejenih lokacijah). Avtokamp na razpršenih lokacijah omogoča prav to, zadostiti željam različnim uporabnikom.
Menimo, da ima prav vsaka krajevna skupnost vsaj eno primerno lokacijo za manjši, »družinski« avtokamp z desetimi do tridesetimi mesti za kampiranje, če naštejemo, poleg avtokampa v Blatni Brezovici, kjer bomo dajali poudarek »konjskemu« turizmu, Barju z zdravilnimi zelišči in čolnarsko-raftarskemu uživanju na Ljubljanici, malo večji avtokamp ob nekdanjih Kotnikovih bajerjih, kjer bi lahko dajali poudarek (tudi z muzejem) predvsem koliščarjem, njihovim obrtem in prehrani ter zgodovini opekarstva na Vrhniki, Starega malna s poudarkom na kopanju v ledeni vodi mini jezera in številnim planinskim izletom (npr. Lintvern, Ajdovska stopnja in Planina z razglednim stolpom), bolj umirjenega in sprehodom (tudi na šestih nogah – terensko jahanje) namenjenega Pokojišča, Verda z Matjaževko s plezalnimi stenami ter izviri Ljubljanice in številnimi udoli, ali avtokampa v od vseh pozabljeni Razorski dolini, …
Avtokampi si ob poudarjanju komparativnih prednostih med seboj preprosto ne konkurirajo, ampak le dopolnjujejo, skupno tem naporom pa so manjši stroški upravljanja, trženja in promocije ter večji turistični »izplen«, kar je vsekakor namen vsakega dobrega gospodarja, pa tudi občine same.
31. 3. 2016, Vrhnika/Blatna Brezovica