Skupna dolžina kolesarske poti je 12,5 km, od tega:
- asfaltna cesta 4,5 km,
- makadam/kolovoz 7,3 km,
- steze, njive 0,7 km.
OCENJENI STROŠKI 11.250 EUR
Večji del kolesarske poti lahko posvetimo staremu rimskemu obdobju, nekaj pa tudi še nekoliko starejšemu keltskemu. Prvi del poti je asfalten, vse do glavne ceste med Vrhniko in Logatcem. Desno nad cesto je precej ostankov iz rimskega oboja (rimski zaporni zid z apnenico, iz keltskega obdobja se še da videti nekaj ostankov nekdanjega keltskega gradišča na vrhu hriba Strmca (sam vrh je sicer okupirala vojska).
Na drugi strani železniške proge zavije pot strmo v gozd. Prvih 700 metrov je danes le utrjena steza, v nadaljevanju pa je lepa gozdna pot, ki v smeri urinega kazalca vodi okrog, že Cankarju poznanem Raskovcu. V bližini je tudi pomembna Vrhniška jama.
Na drugi strani avtoceste se pot priključi stari rimski cesti (večinoma sedaj po njej teče trasa avtoceste), mimo Štampetovega mostu, za železniškim mostom pa zavije na starorimsko vicinalno (krajevno) cesto, ki mimo stare žage in po Konjskem klancu pripelje vse do Verda. Po Verdu bomo kolesarsko pot trasirali mimo cerkve sv. Antona puščavnika, pri sotočju Male in Velike Ljubljanice speljali čez Ljubljanico na Lošco, od tam pa mimo Cankarjevega doma in po Tržaški cesti do športnega parka.
Kolesarsko pot lahko povežemo z Živosrebrno cesto (1), in z nekaj (načrtovanimi) medobčinskimi kolesarskimi potmi – staro furmansko (tudi rimsko) (2) ali staro rimsko dolinsko cesto (3) do Logatca, potjo čez Suho štirno do Begunj in Laz (4), lahko pa jo povežemo tudi s potjo, ki pelje mimo izvirov Ljubljanice v Retovju in Močilniku (5).
Glavne zanimivosti ob poti so: rimski zaporni zid pod Smrekovcem in pod Bukovim vrhom, keltsko gradišče na Strmici, rojstne hiše Mateja Sternena in Jožefa Petkovška, staro vaško jedro Verda, spomenik Karlu Grabeljšku in Ivanu Cankarju, »atelje« Simona Ogrina, Cankarjev dom, Mlekarna, Sokolski dom, Kunstljeva vila.