Informacija o poteku 11. redne seje Občinskega sveta

Dne 26. 5. 2016 je potekala 11. redna seja Občinskega sveta, ki je bila po svoji vsebini nekako srednje zahtevna, čeprav so bila na njej obravnavana gradiva, ki so zelo pomembna za vse občanke in občane občine Vrhnika, vsekakor pa po njenem trajanju do sedaj ena jkrajših. Sicer je mnenje župana, da bi bile vse seje lahko bistveno krajše, če naš predstavnik v občinskem svetu, skupaj s kolegi iz NSI, SDS in SLS ne bi imeli »debatnih krožkov«, kakor se razumejo naša prizadevanja za korektne vsebine in sklepe in opozarjanje na pomanjkljivosti in nepravilnosti v gradivih. Ta seja je bila podobno kot 9. Redna seja, tudi preizkusni kamen za to, koliko  smo oziroma so občinski svetniki pripravljeni storiti za občanke in občane in kakšno težo imajo občanke in občani v Občinskem svetu, ali pa se ženemo oziroma ženejo zgolj za določene usmerjene, včasih tudi lastne cilje.

Ta seja bo v bližnji prihodnosti tudi pokazala, kam smo (upamo da ne) zabredli s projektom Doživljajsko razstavišče Ljubljanice, ampak o nekaterih podrobnosti v zvezi s tem malo kasneje.

Na seji je bilo v obravnavi skupno 8 točk, to so poleg pregleda in potrditve zapisnika 10. redne seje ter pobud in vprašanj članov Občinskega sveta predvsem:

• Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika,
• Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o.,
• Letno poročilo organa skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo za leto 2015,
• Revidirano poročilo Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o. za leto 2015,
• in že uvodoma omenjeno upravljanje Doživljajskega razstavišča Ljubljanice.

V zvezi z vprašanji, ki jih je naš predstavnik postavil na prejšnji, to je 10. redni seji, lahko rečemo, da je njegov javni poziv županu, da naj spoštuje zakone in sodbe sodišč, očitno zalegel, saj je občinska uprava v treh primerih sodb Upravnega sodišča RS, s katerimi je bilo razsojeno, da je občinska uprava v postopku odmere komunalnega prispevka tistim občankam in občanom, ki so vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja podali po uveljavitvi Odloka o prostorskem načrtovanju v občini Vrhnika, to je po 3. 11. 2014, ko bi jim bi moral biti le-ta odmerjen na podlagi državnega predpisa in ne Odloka o komunalnem prispevku v občini Vrhnika, ravnala nezakonito in jim je storjeno krivico po tem javnem pozivu našega predstavnika vsaj v materialnem smislu, popravila.

Žal pa je prvi primer občanke, ki je ravno tako zaradi enakih nepravilnosti dobila tožbo proti občini Vrhnika, ki pa po izdani sodbi ni ravnala v skladu z njo, morala že dobljeno pravico ponovno iskati na Upravnem sodišču RS, o čemer smo vas na naši spletni strani že podrobno informirali v članku z naslovom »Saga o komunalnem prispevku v občini Vrhnika se nadaljuje«. Upamo, da bo tudi postopek čim prej končan in da si bo tudi ta občanka lahko končno oddahnila.

Naj v zvezi s tem povemo le to, da gre pri teh 4 občankah in občanih za skoraj 40.000 EUR denarja, ki bi jim ga občina Vrhnika nezakonito »pobrala«, če ne bi tudi z našim izdatnim vključevanjem po vseh predhodno izvedenih postopkih vložili tožbe na Upravno sodišče RS in v jih, kot je bilo že povedano, tudi uspeli.

Na tokratni seji je naš predstavnik postavil 5 vprašanj, ki vam jih v nadaljevanju kar dobesedno navajamo. Vprašanj smo imeli sicer pripravljenih še več, vendar jih bomo raje pripravili za naslednjo redno sejo, ki bo predvidoma v začetku meseca julija tega leta. Sedaj pa k že prej obljubljenim vprašanjem:

1. Krajevna cesta Sinja Gorica – Blatna Brezovica.

Glede na to, da ne kaže, da bi bila cesta med Sinjo Gorico in Blatno Brezovico vsaj nekoliko razširjena, da so peščene bankine vedno vsaj 3-4 cm nižje od asfalta in da je cesta zlasti v jesensko-zimskem času zaradi goste megle in divjadi izredno nevarna, me zanima:

Vprašanje št. 1: Ali boste in do kdaj po sredi ceste zarisali vsaj belo sredinsko črtkano oznako? Glede na to, da se zavedamo, da cesta ne dosega standardov širine, bo ta oznaka verjetno s kratkimi belimi črtami ? 

2. Osvetlitev prehodov za pešce in poglobitev robnikov ob prehodih

Ugotavljamo, da so prehodi za pešce ponoči slabo razsvetljeni. Luči so v glavnem pred ali za prehodom, slabo je razsvetljeno tudi samo vozišče, pešci pa so pri prečkanju ceste v veliki nevarnosti, saj jih vozniki opazijo prepozno. Prehodi za pešce so še posebej nevarni v jesensko-zimskem času, ko se večji del dneva zadržuje megla.

Menim, da bi lahko z malo truda naredili vsak prehod varen in uporaben za pešce, tako da je prestavitev nekaj svetilk in njihova postavitev na vsaki strani prehoda za pešce ter poglobitev robnikov ob prehodih nujna. Zgolj v razmislek: Na novem parkirišču P&R v Sinji Gorici cele noči gori 30 do 40 svetilk !

Vprašanje št. 2: Kdaj se boste lotili sistemskega popisa vseh črnih prometnih točk v občini, saj prehodi za pešce niso ednini problem in kdaj načrtujete odpravljanje nevarnosti na prehodih za pešce ? 

3. Pločnik v Blatni Brezovici in Veliki Ligojni

Z krajani Blatne Brezovice ugotavljamo, da je promet v Blatni Brezovici vse gostejši, iz smeri Sinja Gorica do jedra vasi pa je cesta ozka in zaradi ovinkov nepregledna, posledično pa tudi zelo nevarna. Otroci že dlje časa do Športnega parka v Blatni Brezovici hodijo po Barju in čez travniške poti. Promet se bo res nekoliko zmanjšal, ko bo dokončano asfaltiranje ceste iz Bevk do Drenovega Griča, prav pretirano pa ne, saj je cestna povezava iz Bevk do Vrhnike do krožišča pri Hoferju, čez Drenov Grič daljša za 900 metrov ali skoraj za četrtino, kot čez Blatno Brezovico.

Z enakim problemom se soočajo tudi krajani Velike Ligojne pa tudi v drugih vaseh, ki jim je bilo že pred leti obljubljeno, da se bo začelo s pripravo dokumentacije za izgradnjo pločnika, pa se do danes ni še nič zgodilo.

Vprašanje št. 3: Kdaj bosta pri gradnji pločnika na vrsto prišli tudi Blatna Brezovica in Velika Ligojna ter kdaj bosta dokončana? V Blatni Brezovici bodo začeli z zbiranjem podpisov krajanov za peticijo v podporo izgradnje pločnika. Čeprav se v vasi zavedajo, da peticija oziroma zbiranje podpisov ni prava pot, so bili v drugih KS s tem načinom uspešni.

V Blatni Brezovici pločnik načrtujejo na obeh straneh s postajališčem za avtobus na vrhu osamelca pri vaški kapelici in enostranski pločnik od večnamenskega objekta, to je nekdanje vaške trgovine, bodočega dnevnega bara in hotela, do Športnega parka.

4. Povečan promet težkih kamionov

Zlasti v naselju Zlatica ugotavljajo, da je v zadnjem času ponoči porastel promet težkih tovornjakov, ki v tem delu Vrhnike nimajo kaj iskati. Zanima me, ali ste na to temo že storili kaj konkretnega (npr. štetje prometa) in ali ste na podlagi teh ugotovitev že sprožili določene postopke pri ustreznih organih, npr. pri prometni policiji.

Vprašanje št. 4: Če se še niste, kdaj se boste lotili reševanja tega problema ?

 5. Most čez Ljubljanico

Glede na županovo izjavo v časopisu Dnevnik, kakšen mesec pred tem pa tudi na radiu, o tem, da so pogovori o izvozu z avtoceste tudi v smeri Verda in Bistre bolj ali manj dokončani in glede na oceno stroškov izgradnje novega mostu, ki znaša cca. 900.000 EUR me zanima, kakšni bodo stroški izgradnje nove dovozne poti. Kako lahko ob teh stroških utemeljujete potrebo po novem mostu, ki bo Ljubljano približal le »zastonjkarjem«, to je tistim brez vinjet, če je sploh še kdo brez in komunalnim vozilom, saj bodo vsi drugi uporabljali uvoz/izvoz na oziroma iz avtoceste ali pa naprej na Vrhniko?

Vprašanje št. 5: Kakšni bodo stroški dovozne ceste do novega mostu?

Vprašanje št. 6: Kako po novi situaciji (izvoz z avtoceste) še lahko utemeljujete potrebo po novem mostu?

Vprašanje št. 7: Ali je uničenje naravne brežine Ljubljanice v dolžini nekaj 100 metrov in 4-5 metrov visoko posledica tudi gradnje priključne poti, koliko nas je to stalo in kdo je izvajal dela?

Vprašanje št. 8: Če je odgovor na prejšnje vprašanje pritrdilen me zanima, kako ste prišli  do soglasja Krajinskega parka Ljubljansko barje, Nature 2000 in številnih drugih soglasodajalcev, če ste kot župan še pred letom dni izjavljali in zagotavljali, da so bregovi Ljubljanice tako zaščiteni, da ne moremo na njenem bregu postaviti niti malega lesenega pristana za čolne?

Na podlagi zahteve našega predstavnika in kot je to v praksi, bodo pisni odgovori na zastavljena vprašanja pripravljeni in posredovani do naslednje seje Občinskega sveta.

Sedaj pa k nekaterim pomembnejšnim točkam te seje:

S tem problemom smo vas že podrobno seznanili v članku z naslovom »Saga o komunalnem prispevku v občini Vrhnika se nadaljuje«, ki je objavljen na naši internetni spletni strani, pa vendar.

V zvezi s predlogom Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika naj na začetku v kratkem omenimo, da je občina Vrhnika dne 20. 7. 2015 Ministrstvu za okolje in prostor tako, kot to določajo predpisi, v pregled posredovala Odlok o komunalnem prispevku v občini Vrhnika in Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje občine Vrhnika.

Ministrstvo je odloka pregledalo in 1. 10. 2015 občino pisno obvestilo, da so pri pregledu Odloka o komunalnem prispevku v občini Vrhnika zaznali več nepravilnosti, za katere je bil občini podan tudi predlog njihove odprave. Na ta poziv je občina odgovorila, kot je odgovorila. Ministrstvo za okolje in prostor se s tem odgovorom občine ni strinjalo, zato ji je v dopisu z dne 14. 12. 2015 postavilo pogoj, da te nepravilnosti odpravi v določenem roku tako, da ustrezno popravi ta odlok, sicer bo ministrstvo v skladu z Zakonom o državni upravi pri Vladi RS začelo postopek ustavne presoje.

Temu je sledila prošnja občine za podaljšanje roka in za sestanek na ministrstvu, kjer »naj bi se» dogovorili, da od šestih sprememb, kolikor bi jih bilo potrebno za odpravo vseh nepravilnosti, ki jih je ugotovilo ministrstvo, uskladili le dve, to sta četrti in peti odstavek 4. člena Odloka o komunalnem prispevku v občini Vrhnika, ki jih je občina Vrhnika ministrstvu tudi posredovala v predhodni pregled, s čemer se je le-to z dopisom z dne 31. 3. 2016 strinjalo, zato je občina Vrhnika te spremembe in dopolnitve posredovala v gradivu za to sejo v sprejem po skrajšanem postopku.

S tem postopkom se štirje svetniki niso strinjali, zato se bo ta odlok sprejemal po rednem postopku. To pomeni, da je bil na tej seji obravnavan kot osnutek, v zvezi s čemer pa je imel naš predstavnik kar nekaj pripomb, in sicer:

Iz odgovora Ministrstva za okolje in prostor, s katerim občini Vrhnika odgovarja, da se s predlogom sprememb in dopolnitev četrtega in petega odstavka 4. člena Odloka o komunalnem prispevku v občini Vrhnika strinja namreč  ni nikjer navedeno, da ministrstvo umika svoje zahteve po uskladitvi tudi ostalih določb tega odloka, to je četrtega in petega odstavka 4. člena tudi njegovega tretjega odstavka, šestega odstavka 7. člena, 15. člena in sedmega odstavka 18. člena odloka, kar pomeni, da zahteva po njihovi uskladitvi ostaja.

Na to je naš predstavnik na tej seji posebej opozoril in ob tem dodal, da je glede na sodbe Upravnega sodišča RS, ki se nanašajo na občino Vrhnika, treba vključiti tudi spremembo drugega odstavka 23. člena tega odloka, saj je to sodišče v svojih razsodbah odločilo, da gre za nedovoljeno retroaktivnost, zato bi morala občina Vrhnika brez, da jo kdo še posebej na to opozori, to sama popraviti.

Kakorkoli, na glasovanju je osnutek tega odloga predvsem po zaslugi svetnikov županove liste, stranke DESUS in SD, dobil zadostno podporo, da je bil lahko prekvalificiran v predlog in bil tako posredovan v javno obravnavo, ki bo potekala do 12. 6. 2016.

Ob tem pa vam moramo v zvezi s komunalnim prispevkom sporočiti še nekaj ! Sicer tega nismo ugotovili mi, temveč naš kolega iz SLS, in sicer v poročilu o delu JP KPV d.o.o., Vrhnika za leto 2015, v zvezi s čemer je na tej seji tudi postavil svetniško vprašanje in dobil kasneje tudi potrditev s strani direktorice JP KPV, ki je bila prisotna na seji.

Čisto na kratko:

V poročilu o delu JP KPV je med drugim navedeno, da je bilo konec leta 2015 v občini Vrhnika dobrih 50 kilometrov kanalizacijskih vodov. Vse lepo in prav, če ne bi bilo v Elaboratu, ki je priloga Odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje občine Vrhnika, kot osnova za izračun obračunskih stroškov, od katerih je neposredno odvisna višina komunalnega prispevka navedeno, da je teh vodov (stanje marca 2015) okroglo 75 kilometrov. In kaj nam ti podatki povedo?

To, da lahko upravičeno domnevamo, da občina Vrhnika svojim občankam in občanom zaračunava komunalni prispevek za neobstoječo komunalno opremo. Na tem mestu ne bomo komentirali takega načina in ravnanja  naše občinske uprave, lahko pa si vsak sam ustvari podobo o takem ravnanju občinske uprave, ki ne bo ostalo neopaženo. Sicer so to na seji slišali vsi občinski svetniki, vendar razen nekaterih, ki se skupaj z nami aktivno zavzemajo za zakonit, pregleden in pravičen komunalni prispevek dvomimo, da jim je to ostalo v ušesih, še manj v zavesti.

Tej točki je sledil predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o.

Pri tej spremembi gre za to, da si občina Vrhnika (po podatkih izgradiva) »že nekaj let prizadeva« omogočiti plovnost reke Ljubljanice tudi v zgornjem toku, in sicer za potrebe turističnih, športnih in rekreacijskih dejavnosti. Predlog občinske uprave v tej točki je, da se v internih pravnih aktih JP KPV že sedaj ustvari podlage, da bo lahko  v prihodnosti izvajalo tudi dejavnost vzdrževanja vstopno izstopnih mest, čiščenja in vzdrževanja privezov in podobno, čeprav je pot do tu še dolga in bo morala občina skladno s Strokovnimi podlagami za plovnost Ljubljanice, ki jo je pripravila Regionalna razvojna agencija, za to izdelati in sprejeti še vsaj Odlok o določitvi plovnega režima, če že ne kaj drugega.

O tem, to je o vzpostavitvi pogojev za plovnost reke Ljubljanice in tovrstni turistični ponudbi, se v naši listi zavzemamo že od samega začetka našega delovanja, nazadnje pa smo k temu aktivno pristopili v okviru priprave predlogov sprememb in dopolnitev Strategije razvoja turizma v občini Vrhnika. Eden naših zadnjih turističnih projektov, ki smo ga februarja letos predstavili županu in občinski upravi (zaenkrat še ne vemo, ali uspešno ali neuspešno) in ki je skupaj z drugimi projekti predstavljen na naši spletni strani, pa govorijo ravno o tem. Tako, da smo zelo veseli, da so naše ideje predmet pozornosti in da tako in drugače najdejo svoje mesto in živijo.

Glede na to, da tukaj še ne govorimo o izvajanju turistične dejavnosti in da gre zgolj za formalizem, smo ta predlog v naši listi podprli, saj ne vidimo nobenega razloga za nasprotovanje taki ideji.

Naslednja točka je bilo Letno poročilo organa skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo za leto 2015. Pri tej točki posebej nismo razpravljali, je pa naš predstavnik v kontekstu vprašanja, ki ga postavil občinski upravi pri drugi točki te seje, to je pri vprašanjih in pobudah občinskih svetnikov, vodji SU MIRED postavil nekaj vprašanj, in sicer:

• ali ima Medobčinski inšpektorat in redarstvo izdelan popis vseh črnih točk v občini, ki bi jih prednostno nadziral, vendar ne zato, da bi s tem povečeval število izrečenih glob, ampak prvenstveno zaradi povečanja prometne varnosti;
• ali je ocena, da se stanje prometne varnosti in varnosti sicer v občini izboljšuje, rezultat strokovne analize,ali pa gre za subjektivno oceno vodje SU MIRED;
• ali so ukrepi, izrečeni s plačilnimi nalogi, predvsem zaradi nepravilno parkiranih vozil in prekoračitve hitrosti, resnično sorazmerni, saj je iz števil plačilnih nalogov, izdanih v občini Vrhnika razvidno, da je bil v letu 2015 zaradi teh prekrškov obravnavan vsak tretji občan občine Vrhnika, vključno z mladoletnimi in maloletnimi otroci.

Tem vprašanjem je sicer sledilo pojasnilo vodje SU MIRED, ki je bilo deloma zadovoljivo, deloma pa tudi ne, glede na to, da smo na ta problem opozorili tudi z pisnim vprašanjem, pa smo Letno poročilo organa skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo za leto 2015 kljub vsemu potrdili.

Ena bolj »vročih« točk te seje Občinskega sveta je bilo Revidirano poročilo Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o. za leto 2015. Temu poročilu vsakokrat namenjamo veliko pozornosti, saj gre pri tem tudi za izvajanja gospodarskih javnih služb, ki se vsakoletno dražijo, na kar nismo pristajali že pred tem in brez utemeljenih razlogov in podlag ne bomo pristajali tudi v naprej. Vsekakor pa ne bomo na to pristajali toliko časa, dokler bodo podatki iz letnih poročil nejasni, neusklajeni in nedorečeni.

Tako smo se pri tem poročilu tudi tokrat osredotočili na prejete zneske vodnih povračil za načrpano pitno vodo v letu 2015. Vseh teh povračil je bilo v lanskem letu za 97.953,67 EUR, kar po ceni 0,0638 EUR/m3 pomeni 1.535.239,9 m3 načrpane pitne  vode v letu 2015. Če od te količine odštejemo 1.189.539 m3, kolikor je bilo prodane pitne vode v letu 2015 (vseskozi govorimo o količinah za vse tri občine, to je občina Vrhnika, občina Borovnica in občina Log-Dragomer), dobimo številko 345.784,9 m3, kar predstavlja vodne izgube, ki so po teh podatkih oziroma naj bi znašale 22,5% in ne 28,53%, kot je zapisano v letnem poročilu, kar bi bilo dobro. Ampak dobro vse do tedaj, dokler uradnega podatka o vodnih izgubah, ki so v tem poročilu prikazane z 28,53%, ne preračunamo nazaj v količino prodane pitne vode. Tu pa ugotovimo, da bi lahko na tej podlagi znašala količina prodane pitne vode v letu 2015 le 1.097.296 m3 in ne 1.189.539 m3, kot je prikazalo JP KPV v svojem letnem poročilu. Na kratko povedano to pomeni, da je JP KPV v lanskem letu zaračunala 92.243 m3 več pitne vode, kot bi jo smela glede na prikazane vodne izgube ali za 62.596 EUR več, kot bi jo lahko.

Ob tem poudarjamo, da se zavedamo, da gre pri prejetih zneskih vodnih povračil za akontativne zneske, ki se lahko kasneje od teh malenkostno tudi razlikujejo, ampak v povprečju so tukaj nekje, zato govorimo o precej realnih številkah oziroma ugotovitvah.

Po predstavitvi teh ugotovitev je nato naš predstavnik direktorici JP KPV predstavil naslednje pomisleke, ki iz teh ugotovitev izhajajo, in sicer:

• ali so vodne izgube v letnem poročilu zapisane napačno,
• ali se prikazuje previsok znesek prejetih vodnih povračil,
• ali se prirejajo številke v elaboratu za izračun cen te gospodarske javne službe.

Odgovor, ki je bil dan na sami seji je bil neprepričljiv in ni bil verodostojen in je temeljil na prepričevanju, da ne razpolagamo s pravimi podatki, da se zneski vodnih povračil izplačujejo akontativno in nato obračunavajo za nazaj. Kakor koli že, našega predstavnika pojasnila direktorice JP KPV niso prepričala.

Prav tako je naš predstavnik izpostavil poslovanje Gospodarskih javnih služb v letu 2015, iz katerih je razvidno:

• da je bilo poslovanje s pitno vido v lanskem letu zaključeno z izgubo v višini 62.386,72 EUR, ob upoštevanju rezultata iz leta 2014 pa ta izguba znaša 205.608,74 EUR;
• da je bilo poslovanje pri odvajanju odpadne vode ravno tako negativno, in sicer za 1.488,95 EUR, ob upoštevanju poslovnega rezultata iz leta 2014 pa ta izguba znaša 51.494,68 EUR;
• da je bilo poslovanje pri čiščenju odpadne vode ravno tako negativno, in sicer za 794,92 EUR,
• enako pa to velja za poslovanje na področju obdelave odpadkov, kjer je zabeleženo 51.907,08 EUR izgube.

V zvezi s temi podatki se seveda postavlja vprašanje, kako je lahko mogoče doseči tako slab rezultat na gospodarskih javnih službah, ki so vsakoletno deležne dviga cen, zato je bil direktorici JP KPV podan poziv, da naj ti negativni rezultatu ne služijo kot vnaprejšnja najava potrebe po ponovnem dvigu cen teh gospodarskih javnih služb, ker jih vsaj v Listi za razvoj vrhniškega podeželja ne bomo podprli.

Najlažje je namreč polniti poslovni račun Komunalnega podjetja z dvigi cen, ki jim občinski svet občine Vrhnika v sestavi, kakršna je v tem mandatu, ne glede na argumente, ki jih posamezni občinski svetniki predstavljajo, prikimava, ob tem pa zniževati pravice delavcev, ki po tem, kar se zadnje čase v tem podjetju dogaja, dosegajo minimum delovno pravnih pravic. To dvoje pa zna vsak in za to ni treba biti sposoben manager.

Opozorili pa smo tudi na neusklajenost podatkov iz izkaza poslovnega izida za gospodarske javne službe za leto 2015, še posebej za oskrbo s pitno vodo ter praznjenje greznic in MKČN z podatki iz elaboratov za izračun cen teh storitev, kar pa je že problem, ki ga ni mogoče reševati na sejah Občinskega sveta, odgovor direktorice JP KPV pa je bil pričakovan.

Seveda naš predstavnik takega poročila Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o. za leto 2015 ni podprl, čeprav je dobilo več kot zadostno podporo občinskih svetnikov.

Zadnja in nedvomno najbolj vroča točka te seje pa je bilo upravljanje Doživljajskega razstavišča Ljubljanice, ker pa o tej zadevo do sedaj nismo pisali, bo njena predstavitev malo daljša. V nobenem primeru pa vam ne bomo mogli opisati vsega, kar se v zvezi s tem dogaja že eno leto in pol, saj je vsega tega preprosto preveč.

Kot verjetno že veste, ima zgodba o upravljanju Doživljajskega razstavišča Ljubljanice, ki nastaja v prostorih bivše šivalnice IUV, že dolgo brado, predvsem pa jo spremlja niz zapletov, tudi zavajanj, predvsem s strani tistih, ki jim je bilo zaupano vodenje tega projekta, čeprav o tem, kdo bo ta projekt vodil, Občinski svet ni odločal.

Gre za projekt, ki ga v Listi za razvoj vrhniškega podeželja v osnovi podpiramo, saj nedvomno lahko predstavlja primerno izhodišče za razvoj turizma na Vrhniki, pa tudi njeni širši okolici. Projekt vključuje tudi zaščito kulturnega spomenika državnega pomena in njegovo prezentacijo, ki bo kot stalna razstava z spremljajočimi dejavnostmi, kot so razne delavnice in seminarji, povezani z zgodovino in najdbami iz tega območja,  predstavljena v prej navedenih prostorih.

Zapleti, ki spremljajo ta projekt, so pretežno vezani na upravljanje Doživljajskega razstavišča Ljubljanice. Le-to je bilo po Investicijskem programu zamišljeno tako, da bi z njim upravljala Cankarjeva knjižnica Vrhnika, čemur je vodstvo knjižnice, pa tudi pretežni del občinskih svetnikov v času obravnave predloga sprememb in dopolnitev Odloka o ustanovitvi knjižnice, nasprotovalo. Nasprotovalo pa tudi in predvsem zato, ker sta podžupan občine Vrhnika kot vodja projekta in predstavnica Muzeja in galerij mesta Ljubljane, kot strokovni vodja projekta zatrjevala, da je Cankarjeva knjižnica dejstvo, da je to pogoj in zahteva financerja projekta, to je t.i. norveški mehanizem, da če ne bo s tem upravljala knjižnica, ki ima državna pooblastila, bo moral nosilec projekta, to je občina Vrhnika, vračati sredstva in še bi se našlo, medtem ko je bil za vodjo in strokovnega vodjo projekta Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika kot upravljavec v naprej nesprejemljiv-češ, da se mora še izkazati in za to pripraviti vsaj poslovni načrt. Zanimivo pri tem je le to, da vsega tega pri Cankarjevi knjižnici ne bi bilo treba in bi v primeru, da nasprotovanja ne bi bilo, prevzela upravljanje kar tako, direktno

Na koncu smo občinski svetniki (a ne vsi) ugotovili, da Cankarjeva knjižnica Vrhnika nima državnih pooblastil, saj gre za javni zavod, ustanovljen z odlokom občine Vrhnika, da je edina povezava z Doživljajskim razstaviščem Ljubljanice oziroma delom na muzejski dejavnosti domoznanski oddelek, ki deluje v okviru te naše knjižnice, da ni treba vračati nobenih sredstev, ker jih nosilec projekta sploh še ni prejel in da se takratno vodstvo knjižnice s tem, to je z upravljanjem tega razstavišča, ne strinja.

Poleg tega je bil ves čas prisoten dvom, da skuša v tem paketu vodstvo občine z spremembami Odloka o ustanovitvi te knjižnice, s katerimi bi preko spremenjenih pogojev za zasedbo delovnega mesta direktorja knjižnice,  za novega direktorja (v.d. direktorici se je namreč ravno v tem času iztekal mandat ) infiltrirati bivšega ministra za kulturo, zato je bil postopek spremembe odloka o ustanovitvi Cankarjeve knjižnice Vrhnika, po precej »hudi krvi« na koncu s strani župana ustavljen. Seveda je občinska uprava vse te domneve odločno zavračala, pa se je kasneje izkazalo, da je tudi pri tem zavajala.

Vendar pogojevanj s tem še ni bilo konec, saj je podžupan kot vodja projekta tudi za tem zatrjeval, da je zadnji rok za določitev upravljavca Doživljajskega razstavišča Ljubljanice januar 2016, ko je predzadnje oziroma zadnje poročanje financerju projekta in da če do takrat ne bomo imeli določenega upravljavca, bo treba vračati sredstva iz norveškega mehanizma itd, itd. Ob tem smo nekateri svetniki ves čas zagovarjali potrebo po tem, da s tem projektom, ko bo seveda zaključen, upravlja Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, saj gre za zavod, ki je občinski zavod, ki ima registrirano tudi muzejsko dejavnost, se aktivno ukvarja s turizmom, ima bogate izkušnje z upravljanjem objektov in zbirk, ima vzpostavljeno marketinško mrežo in dobro delujoč Turistično informacijski center. Vendar občinski svetniki, ki so to zagovarjali, s tem predlogom niso uspeli.

Argument proti temu, da se upravljanje Doživljajskega razstavišča Ljubljanice odda direktno Zavodu Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika je bilo, kot že rečeno, da nima programskega načrta, da se mora s tem še izkazati in da za to nima potrebnih izkušenj (kot da jih knjižnica Ivana Cankarja na Vrhniki ima).

Nato so se zadeve razpletle na naslednji način:

Na seji Občinskega sveta z dne 5. 11. 2015 je bila na predlog strokovnega vodje projekta in občinske uprave imenovana komisija za izbor upravljavca Doživljajskega razstavišča Ljubljanice, v katero je bilo imenovanih 5 članov, od tega 3 predstavniki občine oziroma Občinskega sveta ( predstavnik LO SDS, LO NSI in Liste za RVP) in 2 predstavnici Muzeja in galerij mesta Ljubljane, za administrativno tehnično pomoč (priprava in objava razpisne dokumentacije, koordiniranje dela komisije ipd.) pa je občinska uprava najela zunanjega izvajalca.

Na razpis sta se prijavila 2 ponudnika, to sta Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, z večimi podizvajalci in Zavod Škrateljc, Vrhnika. Malo za obujanje spomina in treniranje možganskih krivulj: Zavod Škrateljc je dne 31. 8. 2015 skupaj s svojo ženo ustanovil gospod Grilc, bivši minister za kulturo. Gre za privatni zavod s sedežem v Bevkah, v času oddaje ponudbe brez referenc, brez poslovnih rezultatov in brez denarja, kandidiral pa je z več, nedvomno lahko rečemo solidnimi partnerji.

Članica komisije, sicer strokovni vodja projekta Doživljajskega razstavišča Ljubljanice in druga članica, predstavnica Muzeja in galerij mesta Ljubljane sta ocenjevali ponudbo Zavoda Škrateljc v superlativih, ponudbo ZIC-a pa kot primer slabe ponudbe, ki ne bi smela imeti nobene možnosti in še manj priložnosti. Po drugi strani so 3 člani komisije, predstavniki občine Vrhnika, ocenili ponudbo Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika kot popolno, ustrezno in primerno za izvajanje. V zvezi s tem je treba povedati, da so bili ti trije člani s strani strokovne vodje projekta Doživljajskega razstavišča Ljubljanice deležni konstantnih pritiskov, saj je ta oseba večkrat poudarila, da bo v primeru, če potrdimo Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika kot upravljavca, Mestni muzej in galerije mesta Ljubljana odstopil od sodelovanja, ne bo zagotovil razstave, občina Vrhnika pa v Doživljajskem razstavišču Ljubljanice ne bo imela kaj za pokazati.

Na koncu pa je kot strela z jasnega prišlo poročilo Finančne uprave RS iz katerega je bilo razvidno, da je Zavod Škrateljc davčni dolžnik in je bil s tem po samem zakonu izločen iz postopka, saj se je na tej podlagi njegova ponudba štela kot nepopolna.

Po skoraj 10 sestankih so tako 3 člani komisije za izbor upravljavca Doživljajskega razstavišča Ljubljanice, kot predstavniki občine Vrhnika podali odločitev, da komisija razpolaga zgolj z eno veljavno ponudbo, ki je popolna in ustrezna in sprejeli odločitev, da se za upravljavca Doživljajskega razstavišča Ljubljanice določi Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, medtem ko sta drugi 2 članici, predstavnici Mestnega muzeja in galerij mesta Ljubljana vztrajali pri tem, da je ponudba Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika neustrezna in nepopolna in da je treba postopek oddaje tega javnega naročila ustaviti. Ni treba posebej razlagati, da njunega pogojevanja ne bi bilo, če bi bil v igri ali celo predlagan za upravljavca, Zavod Škrateljc gospoda Grilca.

Še preden pa so trije člani komisije podali svojo odločitev, je župan sprejel svojo. Samovoljno je preklical  napovedano odprtje Doživljajskega razstavišča Ljubljanice, ki je bilo načrtovano na dan odprtja Argonavtskih dnevov, to je 17. 6. 2016 in to brez, da bi se o tem posvetoval bodisi s člani komisije, kot predstavniki občine ali z Občinskim svetom. Svoj odgovor na vprašanje 3 članov komisije za izbor upravljavca je obrazložil s tem, da ne želi »vojne« z strokovno vodjo projekta, in da če tega ne bi storil, po besedah te iste strokovne vodje projekta naslednji dan po odprtju, to je 18. 6. 2016, v Doživljajskem razstavišču ne bi imeli kaj za pokazati. Ob tem je župan večkrat poudaril, da mu je bilo s strani strokovne vodje projekta večkrat rečeno, da če Občinski svet za upravljavca potrdi Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, se strokovni vodja projekta umakne iz projekta Doživljajsko razstavišče Ljubljanice, ob njegovi otvoritvi pa morebitnim obiskovalcem ne bo kaj za pokazati, to potezo pa je izbral zgolj zato, da zaščiti Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika.

Ne glede na navedeno so člani komisije, predstavniki občine Vrhnika, svojo odločitev, da se za upravljavca  Doživljajskega razstavišča Ljubljanice potrdi Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika,  predlagali v potrditev občinskemu svetu.

Župan pa je za to sejo Občinskega sveta predlagal svoje sklepe, in sicer:

1. Da se je občinski svet seznanil, da je Komisija za izbor Doživljajskega razstavišča Ljubljanice zakonito izvedla postopek javnega naročila in z večino glasov članov predlagala, da se za upravljavca izbere Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika.
2. Občinski svet občine Vrhnika za upravljavca Doživljajskega razstavišča Ljubljanice izbere Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika.

Če sklepa št. 1 in 2 ne bosta sprejeta, pa je župan predlagal, da se glasuje še o naslednjih dveh sklepih:

3. Komisijo za izbiro upravljavca Doživljajskega razstavišča Ljubljanice se razreši, postopek javnega naročila pa zaključi brez izbire upravljavca.
4. Za namen delovanja Doživljajskega razstavišča Ljubljanice se pooblasti župana, da začne s postopkom priprave tripartitne pogodbe med Občino Vrhnika kot vodilnim partnerjem in Zavodom Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika ter Mestnim muzejem in galerijami mesta Ljubljana kot so partnerjema. Pred podpisom pogodbe s strani župana oziroma na naslednji redni seji, mora o vsebini pogodbe odločati Občinski svet.

Razprava je bila zelo burna in z veliko političnimi floskulami in si jo boste lahko (če vas to seveda zanima) ogledali na spletni strani občine Vrhnika. Sedaj pa ugibajte, kateri sklepi so bili sprejeti ! Vam pomagamo?

Prvi sklep je bil zgolj informativen, zato skoraj da ni bilo pričakovati drugače, kot da je dobil podporo.

Drugi sklep ni bil sprejel, ker kot je rekel predstavnik SD v občinskem svetu, je treba iti en korak nazaj, če hočeš iti dva koraka naprej. In to se je zgodilo tudi z upravljanjem Doživljajskega razstavišča Ljubljanice-šli smo ne en, ampak dva koraka nazaj in samo upamo lahko, da bomo lahko šli kasneje en korak naprej.

Tudi tretji sklep je bil sprejel z več kot zadostno podporo, med tem ko je bil četrti sklep podprt tudi s strani občinskih svetnikov, ki so bili člani Komisije za izbor upravljavca Doživljajskega razstavišča Ljubljanice, saj ne želijo ovirati možnosti za odprtje in razvoj tako razstavišča kot tudi celotne občine.

In tako, kot se ja na glas spraševal naš predstavnik v občinskem sveti in v Komisiji za izbor upravljavca, se lahko vpraša marsikdo. Zakaj so bile potem potrebne vse te kolobocije okrog upravljavca, imenovanja komisije, objave javnega razpisa in vsega drugega, če pa upravljavca očitno ne potrebujemo, vsaj v takem smislu ne, kot so nam ga do sedaj vsi predstavljali in očitno tudi ni več nikakršna zaveza komurkoli, še najmanj pa financerju tega projekta (razen, če ne gre pri tem za igro na srečo, ki jo igra občinska uprava z županom in podžupanom na čelu). Župan pa bi lahko že davno začel postopek tako imenovane »tripartitne« pogodbe in vsem nam prihranil slabo voljo, nadpovprečno angažiranje in napenjanje živcev, ob tem pa vsem prihranil vsaj 6 mesecev časa, kolikor je preteklo od imenovanja Komisije za izbor upravljavca Doživljajskega razstavišča Ljubljanice pa do te seje in sklepov, ki so bili v zvezi s tem na njej sprejeti.

Razen, če ni bil ravno to namen.

Na koncu lahko z naše strani le ugotovimo, da je projekt Doživljajsko razstavišče Ljubljanice kot ideja dober in kot tak velika priložnost za gospodarsko turistični razvoj naše občine, vendar ga podžupan več kot očitno ne zna voditi in ga ne obvladuje, saj ta vloga očitno pritiče strokovni vodji tega projekta, ki pa jo pri tem vodijo njeni lastni vzgibi. In samo upamo lahko, da če smo že res šli korak nazaj, da bomo lahko šli tudi kakšen korak naprej in da nas ne bo vse skupaj zaradi tega še hudo bolela glava.

Tako, zopet kar nekaj informacij s te seje, vendar verjamemo, da si jih zaslužite, saj imate pravico izvedeti vse o tem, kaj se dogaja na sejah Občinskega sveta,predvsem pa tisto, česar na običajen način ne morete izvedeti, pa se vas še kako tiče.

Vaša Lista za razvoj vrhniškega podeželja