Kot je v naši navadi, se na vsako sejo Občinskega sveta pripravimo, ne le, kar se posameznih točk tiče, ampak tudi glede svetniških vprašanj in pobud, ki jih naš predstavnik občinski upravi in Občinskemu svetu predstavi.
Vprašanj in pobud, ki smo jih pripravili za 12. redno sejo Občinskega sveta, na kateri pa naš predstavnik ni bil prisoten, ker je bil tisti teden na dopustu, vam še nismo predstavili, vam pa jih bomo takoj, kot dobimo odgovore občinske uprave na njih v elektronski obliki.
Tokrat pa vam predstavljamo svetniška vprašanja in pobude, ki smo jih skupaj z vami pripravili za zadnjo dosedanjo sejo Občinskega sveta, ki je potekala prejšnji četrtek, to je 22. 9. 2016.
Informacijo o poteku te seje pa vam bomo posredovali tako za tem prispevkom.
Ob tem naj povemo še to, da smo glede svetniških vprašanj in pobud uvedli prakso, da jih posredujemo v pisni obliki, saj na njih želimo tudi pisni odgovor, kar je tudi skladno s poslovnikom o delu Občinskega sveta Občine Vrhnika, pa tudi lažje in bolj pregledno je delati na tak način, saj smo na samih sejah glede tega časovno omejeni in mnogokrat ne moremo preko svojega predstavnika kakovostno predstaviti vseh vprašanj in pobud, ki jih za posamezno sejo pripravimo.
Uvodoma smo najprej komentirali odgovor občinske uprave na naše vprašanje, ki se je nanašalo na rekreacijsko športno in prenočitveno središče Kotnikovi bajerji in avtokamp Blatna Brezovica, ot naš projekt, za katerega se zavzemamo.
Komentar k odgovorom na vprašanja, zastavljena na prejšnji, to je 12, redni seji Občinskega sveta
Uvodoma v zvezi z odgovori občinske uprave na vprašanja, ki smo jih v pisni obliki posredovali za prejšnjo, to je 12. redno sejo Občinskega sveta poudarjamo, da z njimi, predvsem pa z odgovori na vprašanji, ki se nanašata na rekreacijsko športno in prenočitveno središče Kotnikovi bajerji in avtokamp Blatna Brezovica, nismo zadovoljni oziroma na njih pravzaprav niste odgovorili. Še posebej pa smo nezadovoljni ob vaši navedbi, citiramo: »da je potrebno za ureditev kampa ob bajerjih izdelati OPPN, ki se začne pripravljati na pobudo investitorja«, konec citata.
Ob tem se glede na to, da ste A priori proti avtokampu v Blatni Brezovici, kot ga predlagamo, ker naj bi občina Vrhnika intenzivno delala na projektu kamp ob bajerjih, sprašujemo, kako to, da niste sami, kot predlagatelj izvedbe tega projekta in strokovni nosilec urejanja prostora, predlagali izdelavo OPPN za kamp ob bajerjih, pa tudi, od kje vam ideja, da naj bi investitor, ki ga ni – saj za to vašo idejo ne ve nihče, sam predlagal izdelavo OPPN za območje bajerjev, če pa ni nikjer nobenih vsebinskih izhodišč, ki bi temu investitorju kot prvo dala celovito informacijo, kaj kot občina na tem območju sploh načrtujete in za tem narekovala pogoje, ob katerih bi lahko ta investitor na tem območju zasnoval avtokamp z vsemi dejavnostmi in infrastrukturo, ki k njemu sodijo.
Na februarskem sestanku Liste za razvoj vrhniškega podeželja z županom in vodstvom občinske uprave, na katerem je lista predstavila projekte, ki bi jih lahko uvrstili v proračun občine Vrhnika za leto 2017, med katerimi je tudi projekt avtokamp Blatna Brezovica, je bilo s strani strokovnih služb pojasnjeno, da je pridobljena že večina potrebnih dovoljenj in soglasij za začetek izgradnje avtokampa na območju bajerjev.
Zato v zvezi s tem sprašujemo:
- kakšno je trenutno stanje občinskega projekta avtokampa na Kotnikovih bajerjih ?
- zakaj se na območju Kotnikovih bajerjev v zvezi s tem nič ne dogaja oziroma nihče od nas tega ne ve ?
- zakaj na Vrhniki še vedno nimamo avtokampa ?
V kolikor želi občina Vrhnika privabiti morebitne investitorje, ki bi kot partnerji sodelovali pri izgradnji tega avtokampa, naj ustvari potrebne pogoje za njegovo izgradnjo in objavi ustrezen razpis z objektivnimi merili, zahtevami in pričakovanji, na katerega se bodo lahko ti investitorji tudi prijavili.
Ob tem poudarjamo, da se izteka še eno turistično poletje brez turistov, ki bi lahko kampirali na Vrhniki in prispevali k večji turistični prepoznavnosti našega kraja, s tem pa seveda prispevali tudi k dodatnemu zaslužki Vrhničanov. Kampiranje je namreč najbolj iskan način prenočevanja turistov v Sloveniji, tako domačih kot tujih, na osi Ljubljana – Postojna pa ni nobenega avtokampa, ki bi te ljudi zadržal in Vrhnika je z vsem, kar ima, za to idealna točka.
Ni namreč pomembno, kje na Vrhniki avtokamp je, ampak je pomembno, da je !
Sedaj pa vam predstavljamo vprašanja in pobude za to sejo Občinskega sveta, in sicer:
VPRAŠANJA
- Odmera komunalnega prispevka
Odlok o komunalnem prispevku v občini Vrhnika, s spremembami in dopolnitvami, v četrtem odstavku 4. člena določa, da se v primeru, če celotna parcela iz prvega odstavka tega člena ni namenjena redni rabi objekta ali se zemljišča, namenjena redni rabi objekta, nahajajo na drugi oziroma drugih zemljiških parcelah ali njihovih delih, za parcelo upoštevajo podatki o površini, kot so bili določeni v individualnih upravnih aktih, s katerimi je bilo za gradnjo objekta izdano lokacijsko oziroma gradbeno dovoljenje.
Nadalje je v petem odstavku tega člena tudi določeno, da če za parcelo iz prejšnjih dveh odstavkov ni mogoče pridobiti podatkov ali obstajajo drugi utemeljeni razlogi, se za ugotovitev površine parcele smiselno upoštevajo določila občinskih prostorskih aktov, ki opredeljujejo pogoje za parcelacijo oziroma načrt parcelacije.
Vprašanje v zvezi s tem se glasi: Kako v primeru, ko se investitor na vaš naslov obrne z vprašanjem glede pravilnosti določitve velikosti parcele, na kateri namerava zgraditi stanovanjski objekt, na primer s stavbiščem 100 m2 in skupne stanovanjske površine 200 m2 na zemljišču velikosti 1000 m2, temu investitorju svetujete? Ali naj:
- določitev velikosti parcele, namenjene redni rabi objekta, to je stavbišče in funkcionalne površine, ki temu objektu pripadajo, prepusti projektantu,
- projektant v projektni dokumentaciji opredeli velikost parcele, namenjene redni rabi objekta, skladno z velikostjo parcele, ki je v konkretnem območju urejanja določena z občinskim prostorskim aktom,
- projektant v projektni dokumentaciji kot velikosti parcele, namenjene redni rabi objekta, opredeli celotno parcelo.
- Dogajanja na parceli objekta nekdanje Maroltove štale na Verdu
Na parceli št. 289/4 k.o. Verd (bivša Maroltovo štala), ki se je lansko leto delno podrla, je videti nastajanje gradbišča, na parceli pa je nameščenih tudi več bivalnih kontejnerjev. Krajani Verda o tem, kaj se na tej parceli v resnici dogaja, niso seznanjeni in ostro nasprotujejo morebitni obnovi, že v preteklih letih začetega projekta, ki je predvideval gradnjo 15 stanovanj z 44 parkirnimi prostori.
V času obravnave predlogov, danih na OPPN Verd je bil v zvezi s to parcelo dan odgovor občinske uprave, da so navedena zemljišča in objekti del starega vaškega jedra naselja Verd, natančneje Maroltova domačija. Območje je v registru kulturne dediščine opredeljeno kot stavbna dediščina. Navedena zemljišča so tudi del arheološkega najdišča Verd. Gradnja več stanovanjskih objektov glede na lego zemljišč v prostoru z urbanističnega vidika in varstva kulturne dediščine ni sprejemljiva.
Odgovor s podobno vsebino je aprila letos, kot odgovor na vprašanje, od občinske uprave dobil svet KS Verd in iz katerega je razvidno, da se obravnavano zemljišče nahaja v ekološko pomembnem območju Ljubljansko barje, v območju arheološke dediščine – arheološko najdišče Verd, objekt pa je prodana stavbna dediščina – Maroltova domačija. Nadalje je v tem odgovoru navedeno tudi, da je za vse posege na objektu in pripadajočem zemljišču potrebno pridobiti ustrezna soglasja pristojnih organov, v tem primeru med drugim tudi Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Istega meseca pa je Zavod za varstvo kulturne dediščine Svetu KS Verd v zvezi s to zadevo posredoval odgovor, iz katerega sledi, da ima objekt v okviru Maroltove domačije njihovo soglasje za nadomestno gradnjo, izdano že pred leti in da ima lastnik verjetno tudi gradbeno dovoljenje, kar pa je potrebno preveriti na upravni enoti. Ob tem je tudi navedeno, da so dopustili rušitev tega objekta, ker je bil že pred leti v zelo slabem stanju in je bila na njegovem mestu predvidena novogradnja.
Zato glede na vse navedeno prosimo za jasen odgovor, kaj se v resnici na tej parceli dogaja, ali je v resnici dovoljena gradnja nadomestnega več stanovanjskega objekta oziroma kaj naj bi bilo tam zgrajeno in ali je občinska uprava seznanjena z dogajanjem na tej parceli.
- Status javne občinske ceste, parc. št. 1771/4 k.o. Verd
Status javne občinske ceste s parc. št 1771/4 k.o. Verd ni jasen, saj jo Liko že več desetletij uzurpira in jo občanke in občani ne morejo svobodno uporabljati (ortofoto skica je priložena). V zvezi s tem nas zanima:
- kakšen je dejanski status te ceste,
- ali obstaja oziroma je obstajala najemna pogodba ali kakšna druga oblika razmerja med nekdanjim podjetjem Liko d.d. in občino Vrhnika,
- kakšna je bila najemnina za uporabo te ceste in za kakšen namen naj bi se v pogodbenem razmerju ta cesta uporabljala,
- če najemne pogodbe ni bilo, me zanimajo razlogi za to.
- Ureditev tankovske ceste
Glede na to, da je primorska avtocesta pogosto težko ali pa celo neprevozna, je posledično ogromno prometa po regionalni cesti Ljubljana – Vrhnika, ta promet pa se nato razporedi tudi po drugih javnih cestah, kot je tako imenovana tankovska cesta med Staro Vrhniko in uvozom na regionalno cesto Vrhnika – Logatec nad Gabrčami. Cesta je še vedno v makadamski izvedbi, kar ob vedno bolj povečanem prometu povzroča veliko prahu, ki ga najbolj čutijo ravno krajani Stare Vrhnike. Ob tem pa je na tej cesti vedno tudi precej sprehajalcev.
Zato nas v zvezi s to cesto zanima, kdaj namerava občina pristopiti k urejanju in asfaltiranju te ceste, saj je njena prenova nujno potrebna. Glede na to, da je latnik parcel, po katerih teče ta cesta, občina Vrhnika, za začetek postopka prenove te ceste ni zadržkov in njena ureditev ne bi smela biti problem.
Ob tem pa predlagamo, da se ob priključku te ceste na cesto, ki vodi skozi Staro Vrhniko, nemudoma uredi cestno prometna signalizacija, ki bo promet urejala in umirjala, saj je poleg voznikov motornih vozil na tej cesti tudi veliko otrok, ki hodijo v šolo in iz šole ter staršev z majhnimi otroci.
POBUDE
- Objava magnetogramov sej Občinskega sveta
Zadnji magnetogram seje Občinskega sveta je bil pripravljen za 6. redno sejo Občinskega sveta, ki je potekala 24. 9. 2015, za tem pa so na spletni strani občine o poteku sej, poleg zapisnikov na voljo le še videoposnetki sej.
Na tak način objavljanja dogajanj na sejah Občinskega sveta imajo prenekateri občani veliko pripomb, saj videoposnetki ne omogočajo preglednosti in so v ta namen zelo neprimerni, za spremljanje poteka posameznih točk sej Občinskega sveta mora posameznih gledati celotno točko oziroma za posamezen podatek, ki ga ne more razbrati iz gradiva za sejo, pregledati posnetek celotne seje, kar marsikdo prav iz teh razlogov opusti.
Magnetogrami sej pa so za razliko od videoposnetkov pregledni, v njih je dobesedni prepis dogajanja tako v okviru posamezne točke, kot tudi na celotni seji, iz katerega pa lahko vsak zainteresirani po posameznih točkah dnevnega reda seje in po posameznih razpravljavcih takoj razbere in najde željen podatek oziroma informacijo, ki ga zanima ali jo potrebuje.
Zato v zvezi s tem dajemo pobudo, da se o poteku sej Občinskega sveta ponovno pripravljajo in objavljajo magnetogrami, začenši z današnjo, to je 13. redno sejo Občinskega sveta.
- Prometna signalizacija v križišču Podčelo
Na cesti Vrhnika- Ligojna je dvojno križišče, kjer se na navedeno cesto priključita cesti iz Podlipe in Ulovke. Cesti iz smeri Podlipe in Ulovke sta označeni z ustrezno prometno signalizacijo, prednostna cesta pa ni označena. Ker gre za netipično dvojno križišče z ravno cesto, kjer se vsakodnevno dosegajo bistveno prevelike hitrosti predlagamo, da se križišče uredi z dodatno in vpadljivo prometno signalizacijo.
- Prometna problematika na Drenovem Griču
Podobni problemi, kot so navedeni v četrtem vprašanju, so prisotni tudi na cesti Drenov Grič – Mala Ligojna – Velika Ligojna – Vrhnika. Preko vikendov, to je od petka do nedelje, se po tej cesti vozijo celo s kamp prikolicami, cesta pa je sočasno močno obremenjena tudi s kmetijskimi vozili. Problem je tudi v tem, da GPS voznike vodi tudi po pešpoti in kolesarski stezi Drenov Grič – Frtica – Sinja Gorica (Vargalant), vsi količki na tej poti pa so podrti oziroma izpuljeni.
V zvezi s tem predlagamo, da se:
- prometna varnost na Drenovem Griču od gostilne Kavčič do trgovine Mercator ustrezno uredi. Včasih je bil tam prometni znak, ki je označeval cono omejitve hitrosti 30 km/h, zdaj ga že leta ni. Na tem delu naj se ponovno postavi tudi prometni znak, ki bo označeval cono omejitve hitrosti 30 km/h ali pa uredi pas oziroma pločnik za pešce, MIRED pa naj bo na tem območju večkrat prisoten,
- na območju od trgovine Merkator po stari železniški trasi do naslova Drenov Grič 45b (ajšnit) in mimo športnega parka ŠD Dren, uredijo parkirna mesta, saj je med tednom popoldan in preko vikendov prevoznost na tem delu nemogoča (glej fotografije). MIRED je bil o tem problemu že obveščen, vendar se do sedaj še ni odzval.
- Zmanjšanje števila otrok v oddelkih oziroma razredih Osnovne šole Ivana Cankarja
Vsi razredi v Osnovni šoli Ivana Cankarja so dobesedno natrpani, v razredih je približno po 28 učencev, oddelki Osnovne šole Ivana Cankarja pa so po vrhu vsega tudi zelo dislocirani, saj učenci hodijo v to šolo na kar tri lokacije, za otroke – učence s posebnimi potrebami, pa občina načrtuje celo četrto lokacijo, kar je s celostnega strokovnega vidika nedvomno sporno, zagotovo pa vse skupaj nikakor ni smotrno.
V zvezi s tem predlagamo, da občina Vrhnika pristopi k pripravi idejne zasnove za prenovo objekta Osnovne šole Ivana Cankarja na Lošci, in sicer na način, ki bi omogočal izvajanja pouka otrok ne na sedanjih treh oziroma celo štirih, ampak na največ dveh lokacijah, to je na Tržaški cesti in na Lošci, perspektivno pa le na eni lokaciji, to je na Lošci, in ki bi omogočala tako racionalizacijo dela in poslovanja osnovne šole na eni, in zmanjšanje števila otrok v posameznih oddelkih oziroma razredih na drugi strani.
Verjamem, da ni vse v moči in pristojnosti občine, vendar to ne pomeni, da ne moremo začeti razmišljati v to smer, oblikovati predloge rešitev in s tem poizkusiti.
- Namestitev proti hrupne ograje
Na Verdu je skupina šestih novejših stanovanjskih objektov (Verd 134 in sosednji objekti), pa tudi starejših sosednih hiš v njihovi bližini, ki se nahajajo v neposredni bližini avtoceste, ki te prebivalce močno obremenjuje s hrupom prometa, ki poteka po avtocesti.
V zvezi s tem predlagamo, da občina Vrhnika na Družbo za avtoceste RS naslovi pobudo za postavitev protihrupne ograje na tem odseku avtoceste, kar bo prebivalcem na tem območju močno izboljšalo standard bivanja, jih razbremenilo tveganj, ki ga ta hrup za njih predstavlja in jih postavilo v enak položaj glede na območja ob avtocesti, kjer so protihrupne ograje že nameščene.
- Dan odprtih vrat
Kot je že precej uveljavljena praksa, podjetja in ustanove v Sloveniji, tudi na Vrhniki, organizirajo dan odprtih vrat. Tej praksi, lahko rečemo tudi vzoru, redno sledi vojašnica Ivana Cankarja na Vrhniki, nedavno pa je imelo tak dan tudi podjetje Siliko.
V zvezi s tem dajemo pobudo, da se tej praksi pridruži tudi občinska uprava občine Vrhnika in za občanke in občane organizira dan odprtih vrat, ki bi lahko potekal na primer drugo sredo v mesecu novembru.
Odgovori OU na vprasanja LRVP za 13. sejo OS (PDF, 273 kb)
Lista za razvoj vrhniškega podeželja