V novembrski oziroma 443 številki Našega časopisa smo lahko prebrali, sicer ne preveč posrečen, vsekakor pa všečen odziv župana, povezan z odhodom devetih občinskih svetnic in svetnikov z novembrske seje Občinskega sveta, v katerem je izkazal zaskrbljenost zaradi stroškov, ki jih za občinski proračun predstavljajo do evra natančno prikazane sejnine članov Občinskega sveta in njegovih delovnih teles.
To, da je župan skrben in zaskrbljen zaradi stroškov, ki bremenijo občinski proračun, je seveda prav, vendar je to, kar je storil s to svojo izjavo, čista demagogija – prikazati občinske svetnike in svetnice kot breme občinskega proračuna in ne kot konstruktivne partnerje, ki – vsaj nekateri od njih, s svojim delom in zavzemanjem ustvarjajo dodano vrednost, ki pa se ne meri v mirnem in tihem sedenju na sejah Občinskega sveta in z nedotaknjenimi gradivi.
Ja, podpiramo županovo pričakovanje, da svetniki in svetnice delujejo tvorno, odgovorno in v dobrobit Vrhničanov. Vprašanje pri tem je le, kako si kdo razlaga tvornost, odgovornost in delovanje v dobrobit vseh Vrhničanov oziroma občank in občanov naše občine.
Ko že govori o stroških občinskega proračuna in o tvornem in odgovornem ravnanju bi bili namreč zelo veseli, če bi župan na primer znal na tej seji Občinskega sveta pojasniti, zakaj načrtuje in kaj pravzaprav naj bi predstavljala investicija »Ureditev izvirov Ljubljanice« v predvideni vrednosti 1.990.000 EUR, pa ne on, ne podžupan, ne direktorica občinske uprave, kot tudi nihče drug, na seji Občinskega sveta prisoten predstavnik občinske uprave, ni znal odgovoriti na to, po naši oceni ne preveč zahtevno vprašanje.
Kot kaže je Jazon le pridobil kopijo projekta, prebral ga je, besno zamahnil s pestjo, da je v skali pustil odtis mogočne pesti, nato pa razstavil ladjo in jo z vso posado mitskih junakov in polbogov pobrisal čim dlje proč od Vrhnike
Prav tako nihče od prej navedenih ni znal odgovoriti, ali obstaja izdelana študija, iz katere izhaja potreba po tem, da bodo ali naj bi bili na Vrhniki trije muzeji, ko pa še za obstoječega, to je Doživljajsko razstavišče Ljubljanice, v katerega je bilo po znanih podatkih vloženih 1.386.000 EUR, do sedaj pretežno iz občinskega proračuna, ni povsem jasno, kakšna bo njegova dejanska usoda. Pri tem gre namreč zato, da občinska uprava tudi na Kotnikovih bajerjih načrtuje podobno investicijo drugih razsežnosti, to je »Ureditev predstavitvenega centra kulturne dediščine – arheologije«, pri katerem naj bi po skopih pojasnilih šlo za prenesene in v enega od bajerjev potopljene arheološke najdbe iz tako imenovanih mokrih lesov. Na kakšen način si bodo morebitni obiskovalci takega centra te, v enega od bajerjev potopljene najdbe lahko ogledali – razen s potapljanjem na dah ali s potapljaško opremo, oziroma komu ali čemu bo ta center služil, predvsem pa koliko nas bo to dejansko stalo, ni jasno.
Veselilo bi nas tudi pojasnilo, zakaj je načrtovana investicija »Ureditev kolesarske in šolske poti«, ki naj bi potekala po vrhniškem klancu ob državni cesti od Kulturnega centra do križišča Tržaške ceste z Voljčevo in naj bi povezovala Kulturni center z naravno dediščino Močilnika in Retovja za pešce in kolesarje, ki naj bi bila po besedah podžupana zgolj prenesena iz leta 2016 v proračunsko leto 2017, iz prvotnih 620.420 EUR, če noč in brez kakršnega koli pojasnila narasla na neverjetnih 936.341 EUR, kar za približno 460 metrov dolg odsek pomeni okvirno 2.035 EUR za en tekoči meter pločnika in kolesarske steze. Veliko, malo – to naj presodi vsak sam. Očitno pa pri nas ceneje ne gre.
In še bi lahko naštevali. Več milijonske investicije, za katere nihče od odgovornih iz občinske uprave nima ustreznega ali vsaj prepričljivega odgovora in pojasnila, za župana očitno niso problem.
Problem so občinske svetnice in svetniki, ki opozarjajo na napake in nepravilnosti in ki precejšnji del svojega prostega časa namenijo podrobnemu proučevanju gradiv za seje Občinskega sveta, in za nekaj tisoč ali deset tisoč evrov sejnin, ki pa jih poleg občinskih svetnic in svetnikov, ki so zadnjo sejo predvsem zaradi arogance in poniževalnega odnosa župana, predvsem pa podžupana in direktorice občinske uprave, protestno zapustili, prejemajo tudi občinske svetnice in svetniki županove liste.
In če s strani odgovornih v občinskih upravi ni pojasnil in odgovorov za vse te investicije in projekte, kako lahko potem verjamemo v korektnost vseh drugih proračunskih postavk, v katere se nihče ni spuščal in na tej seji sploh niso bile izpostavljene ter s tem v kredibilnost proračunskega dokumenta kot celote.
Načeloma nikomur od občinskih svetnic in svetnikov ni potrebno proučevati gradiv za seje Občinskega sveta in se udeleževati razprav pri posameznih točkah dnevnega reda oziroma nihče od njih ni v to prisiljen. Vendar se je treba pri tem zavedati, da z neaktivnostjo in pasivnim odnosom prepuščajo odločitve drugim, kar pa prinaša tudi določeno stopnjo odgovornosti za posledične rezultate. Kajti če in ko želi nekdo od članov Občinskega sveta opozoriti na določeno pomanjkljivost in nepravilnost ali če želi celo uvesti neko novost, ki je v korist vseh občank in občanov oziroma kakor koli vpliva na določen izid ali rezultat, postane aktivno vključevanje slehernega med njimi ter njihovo soodločanje, neizogibno in izjemno pomembno.
To pa pomeni zavedanje, da so za rezultat, kakršen koli že je, kot tudi za vse njegove posledice, odgovorni občinski svetniki in svetnice sami. Ta odgovornost pa ni nič manjša, kot je naša osebna odgovornost za to, da doma nimamo pokošene trave na vrtu, da nimamo nobene zlikane srajce v omari ali pa smo zboleli zato, ker smo v največjem mrazu hodili goli okrog hiše.
In če lahko za zaključek še enkrat citiramo znamenitega Alberta Einsteina: »Svet ni nevaren zaradi tistih, ki delajo slabo, ampak zaradi tistih, ki to gledajo in ničesar ne storijo«.
Lista za razvoj vrhniškega podeželja