Že naši starodavni predniki so vedeli, da je treba pomembne dogodke, običaje in znanja, pridobljena v času njihovega življenja, nekako ohraniti v spominu za prihodnje rodove.
Tako so naši predniki v samem začetku vse pomembne informacije in izročila najprej prenašali ustno, nato pa so s samim razvojem človeštva začeli uporabljati tudi sodobnejše in trajnejše načine. Najprej so risali na stene svojih votlin, kasneje pa so z izumom preproste pisave začeli zapisovati, ali bolje rečeno, klesati v kamen, vrezovati v les ali vtiskati v glino. Skratka, naredili so vse, kar je bilo tedaj v njihovem znanju in moči, da se vse pomembne vsebine ne bi izgubile, pokvarile oziroma minile po naravni poti.
Z zapisi so tudi preprečili spreminjanje posameznih vsebin, kajti preko ustnega izročila se zgodbe spreminjajo iz roda v rod. Največkrat na podlagi domišljije ali celo osebnih interesov govorca oziroma ustnega prenašalca, ki je tako mnogokrat presojal tudi o tem, kakšna resnica ali dejstvo bo preneseno naprej.
Žal so se izkazale popisane glinene plošče ter kamnite table pretežke in prenerodne za transport in vsakdanjo uporabo. Človek je pač človek in je tudi s tem namenom izumil papir ter nanj začel zapisovati vse mogoče. Vendar lahko še danes beremo zapise iz glinenih plošč, hieroglife, vklesane v kamnu ter obsežne zapise na usnjenih in papirnatih svitkih, kasneje pa tudi v prvih knjigah. K sreči imamo vse to na razpolago tudi še danes, informacije, modrosti in znanja tistih časov pa so nam trajno dostopna in kar je zelo pomembno, pridobimo jih oziroma do njih lahko dostopamo tudi brez pomoči sodobne tehnologije.
Žal pa z nastopom elektronske dobe klasično pisanje ali tiskanje na material, predvsem na papir, ni več tako moderno, saj je menda predrago in po domače povedano izguba časa, čemur pa v zadnjem času pritrjuje tudi občinska uprava občine Vrhnika.
Zato po novem na primer ni več pisnih zapisov oziroma magnetogramov rednih in izrednih sej Občinskega Sveta občine Vrhnika. Tako morajo občani, ki jih zanima dogajanje v Občinskem svetu, njegove seje spremljati na svetovnem spletu preko YouTube kanala oziroma preko video vsebin na občinski spletni strani.
Prav vsi, brez izjem, smo se v osnovnih šolah najprej učili pisanja in branja besed, zapisanih v knjigah, na papirju. S prebiranjem rokopisov in tiskovin znamo namreč hitro povzemati napisane vsebine. Kar pa ni tako lahko in domače, ko imamo opravka z video vsebinami. Video vsebine so sicer lahko shranjene na večih mestih, toda kot take tudi zelo ranljive ter hitro minljive in zgolj nek nenameren ali nameren »klik« lahko povzroči trajno izgubo podatkov o tem in onem dogajanju, tudi na sejah Občinskega sveta občine Vrhnika in njegovih delovnih telesih. Torej o tistem delu našega družbenega življenja, v katerem naši demokratično izvoljeni predstavniki, to so občinski svetniki in svetnice, tako ali drugače odločajo o pravicah in obveznostih občank in občanov, kot na primer o namenski porabi našega skupnega oziroma davkoplačevalskega denarja, sprejetju cen komunalnih storitev ali sprejemu zakonitega, ali če hočete, tudi nezakonitega Odloka o komunalnem prispevku v naši občini.
Že stari pregovor pravi: »Če ni zapisano, se ni zgodilo«. In ravno tega se je najbolj za bati. Po novem dogajanja na sejah Občinskega sveta občine Vrhnika niso več zapisana in berljiva. So zgolj gledljiva in poslušljiva, s tem pa tudi nedostopna marsikateremu občanu, ki ga ne zanima sodobna informacijska tehnologija, temveč zgolj stara in dobra pisana beseda. Video vsebin se žal ne da preprosto natisniti na papir in varno shraniti.
Kljub temu pa so video posnetki sej Občinskega sveta naše občine večkrat sila zanimivi. Sploh del zadnje lanske 15-te redne seje, ko sta pri zadnji, to je 14. točki dnevnega reda, občinski svetnik Lokalnega odbora stranke SDS, g. Mirko Antolovič in občinski svetnik Liste za razvoj vrhniškega podeželja, g. Viktor Sladič predlagala, da Občinski svet sprejme sklep, s katerim se vsi občinski svetniki in svetnice odpovedo sejnini za to sejo, ta sredstva pa se namenijo nakupu potrebnih avtomatskih eksternih defibrilatorjev oziroma vzpostavitvi mreže javno dostopnih defibrilatorjev v naši občini ter da se vsi občinski svetniki in svetnice odpovedo tudi pogostitvi, ki sledi po zaključku te seje Občinskega sveta. Hrana in pijača, pripravljena v ta namen, pa se razdeli revnim družinam v občini ali brezdomcem v Ljubljani.
Župan, g. Stojan Jakin, je idejo o odpovedi sejnine in njeno razdelitev v določen namen sicer podprl, direktorica občinske uprave, ga. Vesna Kranjc, pa je občinskim svetnikom in svetnicam predstavila možnost izpolnitve »tiskanega« obrazca z izjavo posameznega občinskega svetnika ali svetnice o odpovedi sejnine v določen namen.
Tedaj pa je v že kronično molčeči in večinoma brezidejni svetniški združbi na zahodni strani* občinske sejne dvorane završalo in dogajanje je tudi izven vklopljenih mikrofonov postalo sila živahno.
Kasneje je do sedaj večinoma kot grob molčeči in dobesedno kot ptič Feniks iz pepela vstal in se oglasil občinski 
svetnik Lokalnega odbora stranke SD – Socialnih demokratov, g. Janez Kikelj, ki je »proceduralno« izpostavil, da ne obstaja možnost o odpovedi sejnine, da je vse to, kar se predlagatelja takega sklepa gresta, čista demagogija in njun populizem, da vse to nima nobenega smisla in je po domače povedano, brez zveze, saj je po njegovem sejnina nekaj, čemur se občinski svetnik ali svetnica ne more odpovedati.
Ob vidnih gestah njegovih kolegic in kolegov z »zahodne strani« o strinjanju z njim pa se je celo vprašal, zakaj sploh bi nakazali sejnino v vnaprej določen namen, saj je odločitev o tem, kam se jo nameni – če že, v izključni presoji posameznega svetnika ali svetnice, tak sklep, kot ga njegova predlagatelja predlagata, pa bi bil po njegovem, v kolikor bi bil seveda sprejet, celo nezakonit.
Na koncu burne razprave do glasovanja o predlogu takega sklepa seveda sploh ni prišlo.
Torej, g. Janez Kikelj svoje sejnine ne da, niti za plemenit namen! In to kljub temu, da si jo je po vsem videnem, slišanem ali prebranem, do sedaj težko kdaj resnično zaslužil, vsaj kar se v aktualnem mandatu števila njegovih izrečenih besed, predlogov in dejanj v tem Občinskem svetu tiče, a jo je kljub temu vedno dobil. Ne dajo pa jo tudi vsi občinski svetniki in svetnice z »zahodne strani«, ki so v tej sestavi Občinskega sveta vsaj toliko, če ne manj ali celo nič aktivni, kar pa očitno ni merilo.
Da, tudi v vrhniški Občinski svet bi bilo potrebno namestiti aplikacijo Parlameter. Z njo bi lahko širša javnost stalno spremljala aktivnost oziroma dejavnost svojih izvoljenih predstavnikov. Žal se, kot kaže, nekateri izmed njih oglasijo le takrat, kadar se zmotijo pri prijavi v razpravo pri kateri od točk določene seje Občinskega sveta ali pa takrat, kot smo lahko videli na tej seji Občinskega sveta, ko bi se bilo potrebno odpovedati sejninam v plemenit namen.
Seveda pa ob tem zvesto, pridno in molče dvigujejo roke v potrditev tudi nezakonitih sklepov ali pa se pravici do glasovanja pilatovsko odpovedo, čeprav so bili o tem s strani nekaterih dejavnih občinskih svetnikov v naprej argumentirano opozorjeni. Če torej ne zaleže argumentirano opozorilo nekaterih občinskih svetnic ali svetnikov, naj bi zalegla vsaj kasnejša potrditev njihovega nezakonitega ravnanja s strani sodišč Republike Slovenije.
Toda tudi takim, žal v tem mandatu že večim sodnim odločbam, ti svetniki in svetnice nočejo ali pa ne smejo verjeti. Verjamejo zgolj temu, da jim sejnina ne glede na to, kaj in kako delajo ali ravnajo, pripada in da se ji nikakor ne morejo odpovedati.
Lista za razvoj vrhniškega podeželja
»Na zahodni strani« občinske sejne sobe sedijo:
predstavniki županove liste Povezujemo Vrhniko g. Edin Behrić, ga. Anja Sluga, ga. Barbara Kovačič, g. Andrej Kos, ga. Nataša Grom, g. Borut Fefer, g. Janko Skodlar, podžupan in ga. Ema Goričan, predstavnika Lokalnega odbora stranke SD – Socialnih Demokratov g. Alojz Kos in g. Janez Kikelj ter predstavnika Lokalnega odbora stranke DESUS g. Vid Drašček in g. Leon Marjan Možina.