Vprašanje:
mag. Viktor Sladič:
Dober večer z moje strani. Samo na eno vprašanje, na eno vprašanje ste mi dali odgovor že na prejšnji seji. Na vprašanje, ki se nanaša pa na aneks za asfaltiranje ceste na Mirkah do Rijavcev, s katerega je bilo rečeno, da bo poslano po elektronski pošti, ali kako drugače, ga pa do tega trenutka še nisem dobil. Sicer imam informacijo, da ste nekaj urejali s krajani v to smer, ampak to je bilo po tem, ko sem to vprašanje zastavil, tako da bi prosil za eno kratko pojasnilo, lahko tudi po elektronski pošti. Hvala.
Odgovor:
Stojan Jakin:
“Gospa Kobalova, prosim!”
Tina Kobal:
Kot je bilo povedano, že takrat, ko ste postavili to vprašanje na prejšnji seji smo z njimi zadevo urejali. Prišlo je do enega nesporazuma tudi glede javne razsvetljave, pa asfaltiranja, tako, da smo z njimi to vse uredili, podpisan je aneks, je že nekaj časa zaključeno, tako s krajani, kot s Krajevno skupnostjo, lahko vam pa pošljemo te anekse po želji po elektronski pošti.
Vprašanje:
mag.Viktor Sladič:
To se pravi, ta aneks, ki ste ga potem na koncu uskladili 100 pa ne vem koliko evrov, to je sedaj dokončna zadeva? Potem mi ni treba nič pošiljati. Hvala.
Vprašanje:
mag. Viktor Sladič:
Sicer sem imel drugačno idejo. Moja je bila sicer, da bi poprosil gospo Kranjčevo, da povzame potek prvega sestanka in jo ostali člani po potrebi dopolnimo. Lahko poskušam jaz v kratkem povedati, kako je …
Stojan Jakin:
Kakor želite, lahko tudi gospa Kranjčeva.
mag. Viktor Sladič:
Mogoče, če Kranjčeva lahko na kratko pove, kako je potekala stvar in jo mi potem dopolnimo v tistem delu, ki bi bil potreben, če se s tem seveda ona strinja.
Vesna Kranjc:
Hvala za besedo in dober večer tudi v mojem imenu. Res je, mi smo izbrali izvajalca, oz. pomoč pri izvedbi tega razpisa. Zbran je bil Zavod Turjak iz Ljubljane in naša komisija, oz. komisija petih članov se je prvič sestala pred približno štirinajstimi dnevi, kjer smo se nekaj časa pogovarjali o ciljih tega razpisa in pa nekako o merilih ter vodilih, ki bi nas skozi ta razpis vodili, da bi prišli potem do želenega rezultata, to pa je izbor najboljšega izvajalca za upravljanje Doživljajskega razstavišča na Vrhniki. Preučili smo več možnosti, po katerih bi bilo možno izbrati tega izvajalca in govorili smo zlasti o treh variantah. Eno je javno zasebno partnerstvo, drugič je podelitev koncesije, potem pa po zakonu o javnem naročanju, ki omogoča različne oblike razpisa. Na koncu smo se odločili, da bo najkrajša, najlažja, mogoče najbolj učinkovita pot kar po Zakonu o javnih naročanjih, ker jo najbolj poznamo, pa tudi najlažje je to izvesti, saj so roki najkrajši in najmanj komplikacij je. Potem smo se začeli pogovarjati o samih pogojih tega razpisa. Te pogoje pa naj bi pripravilo Muzej Ljubljana, ker on je tisti, ki pogojuje, da je to razpis, da imamo dobrega izvajalca in, da se dejansko upravljavec obnaša tako kot stroka želi. Občina ima pač svoje zahteve, zlasti je želja Občine, da za čim manjši denar dobi čim več programov in pa seveda vsi programi morajo biti skladni in upravljanje z zahtevami Mestnega muzeja. Tako da smo prišli do te točke, da mora Mestni muzej pripraviti popis, oz. pogoje za kandidate, ki bi upravljali s tem centrom. Izvajalec, se pravi za Zavod Turjak naj bi pa pripravil razpisne pogoje in pa sam osnutek tega razpisa. Komisija bi se drugič sestala ta petek, se pravi jutri, vendar je pa zaradi bolezni ene izmed članic, ki pa je ključna, ker gre za članico iz Mestnega muzeja ta prestavljen na ponedeljek in upam, da bomo v ponedeljek nekako potrdili vsebino tega razpisa in, da bi se potem sredi decembra že ta razpis objavil. Rok za prijavo na razpis bi bil pa približno en mesec, tako, da se kandidati dejansko lahko učinkovito in pa pravilno prijavijo.
Stojan Jakin:
Hvala lepa, zadovoljni? Je treba še kaj dodati? Gospod Sladič?
mag. Viktor Sladič:
V osnovi je dejansko šla debata v to smer. V navzkrižje smo prišli, tako v narekovajih, s članico, predstavnico Mestnega muzeja v stališčih glede meril, ki bi bila potrebna za izbor upravljavca. Namreč naše stališče predstavnikov Občine je bilo, da bi bilo ključno merilo, ob tem, da je seveda pogoj ustrezen program, predvsem ta stroškovni del, to se pravi najugodnejši v tem smislu, ki bo za izvajanje programa potreboval čim manj občinskih sredstev, sredstev občinskega proračuna, medtem, ko je bilo stališče predstavnice Mestnega muzeja, gospe Šinkovec ravno obratno, da je ključen program in da so manj pomembna sredstva. No, tukaj je predstavnik izvajalca, oz. pripravljavca te dokumentacije predlagal, oz. nekako je bilo tudi izraženo kot pričakovanje, da Mestni muzej seveda, kot vsebinski nosilec te zadeve, pripravi poslovni program, ki bo potem podlaga zato, da bo pripravljavec pripravil osnutek tega razpisa, ki bi ga morali obravnavati včeraj ne jutri, moram popraviti gospo Kranjc, kar pa je bilo pač prestavljeno. Bilo je predstavljenih več možnosti, ampak tako, kot je rekla gospa Kranjc, smo se odločili, da gremo po Zakonu o javnem naročanju, ki pa tako ali tako po vsebini omogoča več načinov izvedbe javnega razpisa. Ena med njimi, mislim, da je prav, da se pove, ki jo je predlagal kot možnost predstavnik pripravljavca te dokumentacije, je bila in- house oblika oddaje naročila, pač določenemu upravljavcu, vendar je pač problem v tem, da direktno In-house ne moremo speljati glede na to, da smo sprejeli sklep na tem svetu, da se objavi javni razpis. Osebno upam, da bo ta osnutek dokumentacije pravočasno v naših elektronskih predalih, da bomo imeli možnost člani komisije to preučiti, se po potrebi pred tem sestankom, ki naj bi bil v ponedeljek tudi seveda uskladiti, ker mislim, da vsaka vsebinska razprava od tukaj naprej je pač nepotrebna, samo zavlačuje sejo. Mogoče samo še eno informacijo, članom sveta: Imeli smo en pomislek glede roka, glede na to da, kot je povedala gospa Kranjc, določen čas bo potreben, da se ta razpisna dokumentacija pripravi, vsaj en mesec je treba časa, da se zainteresirani na razpis prijavijo, potem bo treba te vloge, upamo, da jih bo več, pregledati, ovrednotiti, še pred tem bo treba določiti jasno merila in je bilo seveda vprašanje z naše strani, glede na to, da nam je podžupan na zadnji seji povedal, da je tisti skrajni rok, v katerem bi morali vedeti, kdo je upravljavec tega muzeja, januar, smo dobili odgovor, da se pač to ne mudi in da imamo časa nekje do konca aprila, oz. do takrat, ko bo ta projekt dejansko tudi zaključen. Tako da, sedaj čakamo na to dokumentacijo in upam, da bo čim prej, in da bo dejansko po teh načrtih, ki jih je že gospa Kranjc povedala in v teh rokih tudi bila.
Vprašanje:
mag. Viktor Sladič:
Hvala. Par kratkih vprašanj.
Prvo se nanaša na semaforizirano križišče pri Črnem Orlu. Zanima me namreč v jutranjih in popoldanskih konicah, ko je promet največji, tudi sicer je to križišče eno najbolj obremenjenih, je problem zavijanja iz smeri Ljubljane proti Verdu, levo in pa iz smeri Logatca levo proti centru, kjer je skoraj nemogoče pri zelenem semaforju pač ta manever izpeljati, me zanima, ali obstaja možnost, oz. ali je že kdo načrtoval, da bi v teh smereh postavili dodatna semaforja, oz. rumene puščice, ki bi omogočale tistim, ki zavijajo levo iz teh smeri varno in nemoteno zapustitev križišče. To je prvo vprašanje.
Drugo vprašanje me zanima glede poti, ceste od stare žage do Štampetovega mosta ali tukaj občina načrtuje kakršnekoli aktivnosti, predvsem v tem prvem delu, kjer je, kot je znano, problem lastništvo Lika in pa Kmetijske zadruge, je kakšen načrt bil, bili so načrti v preteklosti, da se ta cesta uredi, pa me zanima, ali načrtujete v bodoče kakršnkoli urejanje te ceste in pa seveda lastništvo, glede nato, da je v drugem delu pa to kategorizirana cesta v občinski lasti? To je moje drugo vprašanje.
Pa tretje vprašanje, me zanima, kdaj bodo objekti v občini, ki so vpisani v register nepremične kulturne dediščine, ustrezno označeni in obeleženi in pa, ali je v načrtih obnova pročelij vseh teh stavb, na kakšen način in pa, ali se namerava k temu, k tej obnovi pročelij na nek način zavezati lastnike teh stavb? Hvala.”
Odgovor:
Stojan Jakin:
Najlepša hvala. Kar se tiče prvega vprašanja bom jaz en del odgovora dal, kaj več bomo pa lahko še pisno dali. Jaz sem že v letošnjem letu trikrat kontaktiral z DRI-jem, točno zaradi tega problema. Če ste opazili, je bilo sredi oktobra en dan menjana celotna oprema teh, ena sobota je bila, je bilo potem tudi nekoliko moteno pri prometu. Kompletno je šlo na digitalizacijo. Namreč prej je bil star sistem in se ni dalo prav dosti narediti. Smo šli v digitalni sistem, mislim, da je bila nekaj čez 10 tisoč evrov investicija, zamenjalo se je notri celotno drobovje tega semaforja in sedaj je pripravljeno tako, da vsaj crkuje ne.
Druga zadeva je, jaz sem se takrat povezal z damo, ki ima to čez na DRI-ju, vendar je rekla, da dokler ni, namreč oni nič ne naredijo, dokler en kup enih študij, analiz, statistik in podobnega. Oni trdijo, da to križišče ni problematično, na srečo pa smo mi v istem času v začetku novembra izvajali meritve, štetje prometa, in sicer ne to samo štetje, ampak zasledovanje posameznih avtomobilskih tablic, kaj pride iz avtoceste, gre za v povezavi z južno obvoznico in pa s priklopom tega na avtocesto, Borovničanov na avtocesto, tako da smo na srečo dobili določene podatke, koliko ljudi iz ljubljanske smeri, to se pravi avtoceste, zavija proti Verdu. In kot so mi obljubili tako projektanti kot ta gospa, bodo skušali v najkrajšem času, rokov niso povedali, dejansko namestiti neko zeleno puščico. Ta iz logaške strani ni tako kritična. Ona pa je kritična, ker marsikdaj, ko se zavija na levo pri Črnem orlu, enostavno naravnost sploh nihče ne vozi, ker je cesta blokirana, ker je prekratek zavijalni pas. Tako, da ta stvar je v izdelavi in mislim, da bo, jaz upam, vsaj že do pomladi zadeva rešena, tako kot mora biti. Nam je to velik interes. Predpogoj pa je bil, da smo sedaj zamenjali, to so zahtevali od nas, iz starega sistema na digitalni sistem zato, da lahko potem nadgradnjo delajo.
Drugo vprašanje, mogoče bi gospa Kobalova kaj več povedala. Prosim!
Tina Kobal:
Hvala za besedo. Zadevo smo probali urejati sedaj v sklopu projekta Čista Ljubljanica, ker se je tam zadeva tudi urejala. S krajani nismo prišli skupaj, poleg tega je tam en del lastništva še Liko. Z Likotom imamo, v stečaju je zadeva, skratka ne pridemo nekako skupaj za tisto zemljo, da bi se zamenjala. Tako, da na zadevah se dela, za ureditev se pa težko reče. Za enkrat, da bi bilo kaj večjega planirano, ni. Imeli smo pa namen, če bi uredili lastništvo, da bi stopili s Krajevno skupnostjo, pa s krajani skupaj, da se vsaj tisti prvi del uredi.
Stojan Jakin:
Najlepša hvala. Kar se tretjega vprašanja tiče, bomo skušali pisno podati neko obrazložitev, oz. odgovor. Bi pa tukaj samo nadaljeval tisto, kar sem že tudi na politični koordinaciji rekel, naš proračun je, kakršen je in lahko ga moderniziramo. Jaz predlagam, da se tudi to, kar se tiče kulturne dediščine in podobnega pripravi nekakšen program, da bi vsaj z nekimi malenkostmi lahko tudi iz proračuna kaj servisirali. Mi imamo do sedaj v proračunu neko postavko, kjer so sakralni objekti. Jaz mislim, da sakralni objekti so tudi objekti kulturne dediščine in če bi to stvar nekoliko razširili, ali pa mogoče še kakšen evro več zraven dali, pa bi lahko vse skupaj reševali. Namreč jaz imam podatke iz Občine Škofja Loka, tam ne z dosti večjim denarjem, kot imamo mi, uspešno peljejo te zadeve, ker ljudje vsaj nekaj dobijo, nek motiv, da dobijo, so pripravljeni potem tudi vlagati notri, tako da bomo pisni odgovor pripravili, ampak moja sugestija pa je, da tudi sami razmislite, da predlagate, na kakšen način bi mi za prihodnje leto, za proračun, ker sedaj je prepozno, idejo probali speljati, je pa jasno, ta ideja mora biti izdelana do konca junija, kajti potem se začne proračun pripravljati. Če bomo mi to pripravili prej, bo potem lahko tudi vključen v proračun za prihodnje leto.
Odgovor na tretje vprašanje:
Trenutno so v Registru nepremične kulturne dediščine v občini Vrhnika zabeležene 304 enote. Sistematične označitve vseh enot se iz večih razlogov ne načrtuje (zasebna lastnina, stroški, itd.). Strategija turizma določb o označitvi nepremičnin kulturne dediščine ne vsebuje projekt št. 12 http://www.vrhnika.si/datoteke/15615strattur.pdf (str. 38) govori bolj o obnovi pročelij v mestnem jedru. Do sedaj Občina Vrhnika še ni sofinancirala obnovo kulturne dediščine ali vsaj pročelij v zasebni lasti – argument je bil predvsem, da mora občina v prvi vrsti poskrbeti za objekte kulturne dediščine, ki so v njeni lasti in tako z zgledom povabiti k ukrepanju tudi vse ostale lastnike. Izjema so bili zgolj sakralni objekti (cerkve in kapelice), za katere občina vsako leto pripravi razpis in dodeli sredstva. Občinska uprava je naklonjena ideji o sofinanciranju tudi obnov ostalih objektov kulturne dediščine, zato župan poziva vse zainteresirane, da oblikujejo predloge za razpis v naslednjih letih.
Odgovor je pripravila: Direktorica Občinske uprave, Vesna Kranjc.