15. 12. 2016 – 15. redna seja OS Občine Vrhnika

Vprašanje:

mag. Viktor Sladič:

Da ne boste rekli, da sem čisti tiho. Z vsem dolžnim spoštovanjem do kolega Pavleta, ki je na julijski seji, na kateri sem bil odsoten, to mojo pobudo, ki sem jo dal v zvezi s tem na junijski seji, potegnil naprej, tako da bi samo pač ga pohvalil, da je, oz. se mu zahvalil, da je to mojo pobudo materializiral do te meje, da se lahko sedaj o tem pogovarjamo. Hvala.

Vprašanje-pobuda:

mag. Viktor Sladič:

Hvala. Ne vem, če so kolegi svetniki in svetnice opazile, v današnjem dodatnem gradivu je bila tudi moja pobuda za to sejo, za vzpostavitev mreže javno dostopnih avtomatskih eksternih defibrilatorjev, predvsem njihova namestitev v krajevnih skupnostih oz. vaseh, kjer le ti še niso nameščeni, oz. niso javno dostopni, pa je odzivni čas nujne medicinske pomoči več kot deset minut. To se pravi, govorimo o času, ki je kritičen oz. usoden v primeru če pride do zastoja srca in v vašem odgovoru sicer piše, da je to zgledno in dobro urejeno, s čimer se ne moram strinjati, ker je tudi mnenje službe nujne medicinske pomoči, ki mi je to svoje mnenje posredovala, da je nujna namestitev javno dostopnih defibrilatorjev vsaj v Podlipi, Smrečju, v Zaplani, Padežu. Premestitev zaprtih iz notranjosti gasilnega doma na Stari Vrhniki na zunanjo stran fasade, kot javno dostopen. Enako pa tudi na domu na Planini kjer je dostopen samo v odpiralnem času in ne spada v sistem javno dostopnih defibrilatorjev. In pa drugi del pobude, ki se nanaša na usposobitev prvih posredovalcev na vseh tistih območjih, kjer seveda ti defibrilatorji bodo, oz. so ali naj bi bili nameščeni. In bi tukaj izkoristil priložnost, da dopolnim predlog sklepa kolega Antolovića, ki je predlagal, da se vsi svetniki odpovemo sejnini za današnjo sejo, da se ta sredstva sejnin namenijo za nakup potrebnih manjkajočih defibrilatorjev oz. vzpostavitev celovite mreže javno dostopnih defibrilatorjev v naši občini. Hvala.

Odgovor:

Stojan Jakin:

Najlepša hvala, jaz bi prosil tudi mogoče gospoda Keršmanca, ker kot poveljnik oz. šef gasilske zveze pozna mičken, kako so ti defibrilatorji. Namreč enak predlog sem jaz dal že leta 2013 in takrat smo potem začeli opremljati gasilce. Tako da gasilci so praktično že vsi z defibrilatorji opremljeni, nekaj jih je pa tudi na javnih mestih postavljenih. Tako da defibrilatorji se vsako leto se jih nekaj postavi. Vsako leto jih dokupujemo, ker vse naenkrat je zelo težko, pač sredstva so, kakršna so. Tudi v odgovoru, ki ste ga danes dobili na mizo, na svetniško vprašanje, je tudi navedeno, kje so že ti defibrilatorji in teh defibrilatorjev je kar nekaj. Ni jih tako malo. Pa bi prosil gospoda Keršmanca, da še on dopolni.

Vinko Keršmanc:

No, kar se defibrilatorjev tiče, moram reči, da je akcija že dalj časa traja, mogoče pet let ali več. Da smo tukaj prebili neko mrtvilo in da je na območju občine Vrhnika, glede na razmere tudi drugje, v zadnjem času se sicer povsod izboljšuje, ampak da so te stvari dosti dobro dostopne. Res je, zaradi bojazni in tudi zaradi že vandalizma na teh napravah so stvari nameščene v gasilske domove. Vendar v tem trenutku lahko rečem, da vsi gasilski domovi so dostopni v tistem trenutku, ko nekdo pokliče 112. To se pravi, najhitrejši dostop je ta. Razen če bi nekdo sam bil usposobljen, da bi imeli ljudi usposobljene, da bi te defibrilatorje imeli tudi nekje drugje, na drugih javni mestih. Vendar bi v tem primeru dejansko morali poskrbeti za ustrezno varovanje oz. nek nadzor nad temi mesti, ki bi bile. Taka je naša ocena. Te naprave dejansko niso prav poceni, je pa dejstvo, da s klicem na 112 dejansko vsi tisti, ki so usposobljeni za uporabo teh defibrilatorjev imajo dostop oz. v trenutku vejo, kje pridejo do, na kakšen način se pride, najkrajši možen način do teh defibrilatorjev. Tako, da podpiram, v kolikor bi se to lahko še v večjem obsegu realiziralo, da se to realizira. Vsekakor pa je to skrb potrebno celovito obdelati in se okrog tega tudi dejansko dogovoriti. Res škoda bi bilo neka sredstva dajati, v kolikor bi se ugotovilo, da to ni primerno zaščiteno in varovano. To je tudi del mojega mnenja. Jaz sicer nisem več poveljnik, tako kot je župan rekel, ampak samo predsednik.

Ta vnos je bil objavljen v Seje OS, Vprašanja. Zaznamek za trajno povezavo.