Dne 18. 5. 2017 je potekala 18. redna seja Občinskega sveta, ki je bila za razliko od prejšnje, to je 17-te redne seje precej zahtevna, pa tudi vsebine, ki so bile na njej obravnavane, so bile zelo aktualne, saj je potekala po katastrofalnem požaru v Kemisu, o katerem ste slišali že veliko.
V zvezi s tem je na dan seje naš predstavnik v občinskem svetu v imenu svetniških skupin LRVP, NSI, SDS, SLS in SMC županu pisno predlagal, da se zaradi akutnosti in aktualnosti problematike požara v Kemisu ta zadeva obravnava prednostno, kot prva točka na tej seji, vendar na sami seji župan tega predloga ni podprl, na koncu pa mu je nasprotovala tudi SMC, in sicer z obrazložitvijo, da bi bilo to na tej seji brezplodno razpravljanje, ker da ni dovolj podatkov o tem, da bi razprava o tem problemu sploh lahko tekla in da je treba ta vprašanja reševati na izredni seji Občinskega sveta. Prav, ampak marsikaj bi lahko rešili tudi na tej seji, če bi se seveda vsi vedli odgovorno !
Je pa župan v zvezi s tem predlagal svojo točko, to je predlog Odloka o uporabi sredstev proračunske rezerve za leto 2017-predlog za obravnavo po nujnem postopku, s katerim se gasilski zvezi Vrhnika zagotavlja 150.000 EUR za nakup v požaru uničene opreme, v okviru katere pa so lahko svetniki razpravljali tudi o posledicah tega požara.
Glede ostalih ročk te seje pa je bilo nekaj kar pomembnih, ampak o tem malo kasneje.
Ta seja pa je bila izjemna po njenem trajanju, saj je bila končana šele ob 23.30 uri, kar je skorajda rekord za redne seje Občinskega sveta, saj je bila končana v treh urah, kar je z izjemo novembrske seje, rekord.
Ob tem se vam opravičujemo za tako pozno posredovanje informacije o poteku te seje, ampak naše aktivnosti v zvezi s požarom v Kemisu so bile precejšnje, zato vam je nismo mogli posredovati prej.
Kot rečeno, je bilo za to sejo skupaj z predlogom dodatne točke, pregledom in potrditvijo zapisnika prejšnje, to je 17-te redne seje Občinskega sveta ter pobudami in vprašanji občinskih svetnic in svetnikov, predvidenih skupno 8 točk, in sicer:
- predlog Odloka o uporabi sredstev proračunske rezerve za leto 2017-predlog za obravnavo po nujnem postopku,
- Predlog Odloka o občinskem podrobnem načrtu za prenovo mestnega jedra Vrhnika (del Tržaška cesta Cankarjev trg),
- letno poročilo organa Skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo za leto 2016, izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta Lokalnega energetskega koncepta in o njihovih učinkih za leto 2016,
- Revidirano letno poročilo Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o. za leto 2016,
- Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o podeljevanju priznanj občine Vrhnika,
- Uvrstitev dveh novih projektov v Načrt razvojnih programov: Revitalizacija Cankarjeve spominske hiše in po poti Ivana Cankarja,
- pobude in vprašanja članov Občinskega sveta občine Vrhnika.
Ne glede na že večkrat izražene pomisleke glede dnevnega reda (pobude in vprašanje občinskih svetnic in svetnikov se še vedno zadnja točka dnevnega reda) vam jih na tem mestu ponovno predstavljamo kot prvo točko.
V ZVEZI Z VPRAŠANJI, POSTAVLJENIMI NA PREJŠNJI, TO JE 17. REDNI SEJI OBČINSKEGA SVETA:
Kar se tiče teh vprašanj, smo z odgovori načeloma zadovoljni oziroma so za nas sprejemljivi, motilo pa nas je, da dveh vprašanj občinska uprava ni prikazala v tej točki dnevnega reda. Gre za vprašanje oziroma pobudo o tem, da občina Vrhnika sledi dobri praksi sosednje občine Log-Dragomer, ki je v prejšnji številki Našega časopisa vsem občanom, ki so kakorkoli sodelovali pri izvajanju investicij v komunalno opremo, četudi samo s strpnostjo in razumevanjem, za to javno zahvalila.
Prav tako pa ni bilo odgovora na že večkrat dano pobudo, ki je bila sprejeta že konec leta 2014 o redni objavi čistopisov odlokov in njihovih sprememb in dopolnitev, ki jih občinska uprava še vedno ni pripravila. Tu je naš predstavnik ponovno predlagal, da občinska uprava pristopi k temu in objavi občinske predpise vsaj po posameznih področjih in s kronološkim pregledom, to je najprej krovni predpis in nato pod njim v alinejah vse njegove spremembe in dopolnitve, kar bo nedvomno zagotavljalo večjo preglednost teh predpisov in s tem pravno varnost občank in občanov občine Vrhnika. Odgovor direktorice občinske uprave in župana v zvezi s tem je bil, da ima občina težave z urejanjem spletne strani in da to pač tako hitro (od 2014 do 2017 je hitro ???), zato da tega ne bodo mogli narediti, se pa strinjajo, da bi bilo to potrebno urediti na tak način.
Prav tako pa v gradivu za to sejo ni bilo odgovora na pobudo v zvezi s povečanjem enkratne denarne pomoči staršem, ki jo občina Vrhnika namenja ob rojstvu otroka, ki je daleč najnižja od vseh sosednjih občin, in sicer iz sedanjih 150 EUR na 300 EUR. Odgovor direktorice občinske uprave na sami seji je bil, da bo to zaživelo v letu 2018, ko bodo v proračunu rezervirana potrebna sredstev za ta namen, kar pa v letu 2017 še ni možno. V redu, sprejmemo, če le bo tako, kot je obljubljeno. Tako lahko rečemo, da je ta naša pobuda sprejeta.
VPRAŠANJA, POSTAVLJENA NA TEJ, TO JE 18-ti REDNI SEJI OBČINSKEGA SVETA
Na tej seji smo postavili le dve vprašanji.
- Izdelava strategije turizma na območju nekdanjega smučišča Ulovka
Ob gradnji oziroma prenovi ceste Podčelo – Ulovka je bilo županu zastavljenih več vprašanj o smiselnosti, potrebnosti, zakonitosti in stroškovni upravičenosti prenove te ceste in v zvezi s tem je večkrat odgovoril, da gospoda Marolt na območju nekdanjega smučišča Ulovka načrtuje izvedbo različnih turističnih programov, ki pa jih ne bo mogoče uresničevati, če ne bo zagotovljene ustrezne prometne infrastrukture, ki bo to območje približala vsem turistom, gostom in obiskovalcem.
Naše vprašanje je torej bilo, ali je glede na to, da je ta cesta v celoti obnovljena, za to območje izdelana strategija razvoja turizma in kdaj jo bo mogoče videti.
Odgovor župana v zvezi s tem je bil, da je nekaj v zvezi s tem že izdelano, da pa bo bolj konkreten odgovor posredovan v pisni obliki do naslednje redne seje Občinskega sveta. Upajmo, da bo res tako !
- Dogajanja v zvezi z gradnjo objekta na parceli nekdanje Maroltove štale na Verdu
V zvezi s tem smo do sedaj postavili kar nekaj vprašanja in dobili zelo doumne in nedorečene odgovore. Ker gradnja več stanovanjskega objekta na tem območju kljub temu, da je Upravna enota Vrhnika izdala 1. in 2. stopenjsko odločbo, s katero ugotavlja, da investitor nima veljavnega gradbenega dovoljenja in da ta nedovoljena gradnja poteka tudi v nasprotju z veljavnim Prostorskih načrtom, ki na tem območju dovoljuje gradnjo največ dvo stanovanjskega objekta, čeprav je občinska uprava občine Vrhnika temu istemu investitorju izdala odločbo o odmeri komunalnega prispevka za gradnjo več, to je 14 stanovanjskega objekta, torej v nasprotju z prostorskim načrtom, ki ga je pripravila sama, nas je seveda tudi tokrat zanimalo, kaj se dogaja v zvezi s tem in kako namerava občina oziroma župan zavarovati interese občine, predvsem pa krajanov Verda.
Konkretnega odgovora na sami seji ni bilo, razen tega, da je naš predstavnik s temi dogajanji seznanjen, več pa v pisni obliki do naslednje redne seje. Pač, tako se to dela.
Sedaj pa k ostalim točkam te seje:
Glede predloga Odloka o uporabi sredstev proračunske rezerve za leto 2017-predlog za obravnavo po nujnem postopku lahko rečemo to, da gre sicer za nujen odlok, s katerim se preko Gasilske zveze Vrhnika posameznim Prostovoljnim gasilskim društvom zagotavljajo finančna sredstva, potrebna za nakup v požaru v Kemisu uničene gasilske opreme, s čemer se zagotavlja operativna sposobnost teh društev in seveda tudi gasilcev. V okviru razprave smo zahtevali določena pojasnila, predvsem pa odgovore na ključna vprašanja, to je kaj je bilo v času požara skladiščeno v Kemisu, kaj je gorelo in čemu so oziroma smo bili prebivalci Vrhnike ob tem izpostavljeni. Glede na to, da je bil na seji prisoten tudi poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite, smo seveda te odgovore pričakovali kar na sami seji, na kateri pa ni bilo nobenega predstavnika za to pristojnih državnih organov in institucij, kot tudi ne direktor Kemisa, čeprav je naš predstavnik v uvodoma navedeni pobudi župani to tudi predlagal.
Razprava o tem problemu je bila predvsem s strani nekaterih opozicijskih občinskih svetnic in svetnikov dokaj burna, vendar odgovor na ključna vprašanja na sami seji nismo dobili.
Glede samega predloga odloka lahko rečemo, da mu nismo v ničemer nasprotovali, saj se preveč dobro zavedamo, da ne sme biti nikakršnega dvoma v operativno sposobnost v tem požaru in sicer izjemno požrtvovalnih gasilcev, ki jo je treba nenehno vzdrževati, zato smo tako, kot vsi ostali svetniki, ta predlog soglasno podprli, Ob tem smo tudi zahtevali, da se za vse gasilce in člane drugih intervencijskih ekip in skupin, ki so sodelovale pri gašenju tega požara, nemudoma zagotovi izvedba vseh potrebnih toksikoloških preiskav, zato smo tudi podprli predlog predstavnika SMC, da se v ta odlok kot obveznost zapiše tudi pokrivanje morebitnih stroškov zdravljena teh ljudi, lahko jim rečemo tudi herojev.
Nas pa je presenetilo spoznano dejstvo, da je sistem obveščanja in delovanja pristojnih državnih organov in institucij po tem, ko so gasilci in reševalci opravili svoje delo, povsem odpovedal in pustil (kar v pretežni meri velja tudi danes) občanke in občane občine Vrhnika v dvomih, neinformirane in prestrašene, kar je v takih okoliščinah povsem nedopustno in nesprejemljivo.
Kar se tiče predloga Odloka o občinskem podrobnem načrtu za prenovo mestnega jedra Vrhnika (del Tržaška cesta – Cankarjev trg) smo vam osnovne podatke posredovali že v informaciji o poteku 16. redne seje Občinskega sveta. Za tem smo tako v Listi za razvoj vrhniškega podeželja, kot tudi v ostalih listah oziroma v posameznih Lokalnih odborih strank vložili predloge sprememb in dopolnitev tega odloka, ki pa s strani zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine niso bili sprejeti, razen kritike iz prejšnje seje, ki se je nanašala ne nesmiselnost zahteve po dvokrilnih garažnih vratih, kar je bilo upoštevano in tudi popravljeno.
Kakorkoli že, razen prej navedenega, odlok v tem vmesnem času ni bil v ničemer spremenjen, kar je bilo tudi naše osnovno vprašanje, saj je župan to točko s 16. redne seje umaknil ravno zaradi njegove neusklajenosti, ki se je nanašala na ureditev mestnega jedra na sedanjem parkirišču hotela Mantova, pa smo imeli sedaj enake rešitve, kot pred tem. Zato smo se opredelili še na nekatere druge nejasnosti in nedorečenosti, da ne rečemo nelogičnosti.
Konkretno smo izpostavili na primer določbo, ki prepoveduje gostinske vrtove na zelenih površinah, še posebno ne v parkih. Kaj to pomeni? Da na primer slaščičarna Park ne sme več obratovati na sedanji lokaciji, ker je locirana na zelenih površinah in v parku.
Drug tak primer je določba odloka, ki določa, da se na vrtovih, kjer je skupna površina manjša od 60 m2, uporabljajo samo beli dežniki, na večjih površinah pa se lahko uporabijo senčnice s kovinsko konstrukcijo v antracitni barvi.
Naš predstavnik je od pristojnih zahtevah pojasnilo in seveda predstavitev podlage, ki gostinskim lokalom prepoveduje uporabo sponzorskih dežnikov, tudi v kateri drugi barvi, kar je pravilo in nekaj povsem normalnega v vsaki državi, ki temelji na tržnem gospodarstvu.
Na koncu je bil glede tega le dosežen kompromis, s katerim se gostinske vrtove ne postavlja na zaščitene zelene površine, dežniki in senčnice pa so praviloma enotne barve.
V zvezi s tem odlokom je bilo izpostavljenih še veliko drugih nejasnosti in neskladnosti, od tega, da predvideva zatravitev in tlakovanje sedanjega košarkarskega igrišča pri ZIC-u, do rušitve objekta sedanje trgovine Merkator na sodnijskem trgu, in sicer »v smeri večje transparentnosti«, kar je bilo na koncu mukoma tudi usklajeno.
Kakorkoli, odlok je dobil načelno podporo ob zahtevi, da se vsa izpostavljena in druga neskladja uskladijo z dogovorjenim, v nasprotnem primeru pa velja, da odlok nima zadostne podpore.
V zvezi z letnim poročilom organa Skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo za leto 2016 se v samo statistiko njihovega dela nismo spuščali, kar nas je najbolj zmotilo pa je to, da v finančnem poročilu za leto 2016 ni ene temeljnih postavk, to so stroški dela tega organa. Imamo razno razne prihodke, ni pa odhodkov, za kar je naš predstavnik seveda zahteval pojasnilo, ki je s strani predstojnika bilo, da so ta del v tabeli žal res spregledali in izpustili to pa zato, ker je podatek možno razbrati v besedilnem delu poročila, kar pa po naši oceni ni primere, še posebej pa ne pregleden način predstavitve finančnega poročila.
Ker gre bolj ali manj za formalen dokument, smo ga na koncu podprli.
Kar se revidiranega letnega poročila Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o. za leto 2016 pa lahko rečemo, da smo do njega bolj kritični. Zakaj ? Zato, ker kot prvo to ni pravilno zaporedje obravnave in sprejemanje teh dokumentov, na kar smo opozorili že v okviru obravnave Elaboratov cen storitev gospodarskih javnih služb, ki jih izvaja JP KP Vrhnika, ki je bil obravnavan pred sprejemanjem zaključnega poročila, kar po našem globokem prepričanju in v skladu z veljavnimi predpisi seveda ni prav. A kaj, ko to nikogar od drugih, predvsem pozicijskih svetnikov in občinske uprave, ne gane kaj preveč, kar je bilo sprejeto, pa je bilo sprejeto.
Skratka, v okviru obravnave tega dokumenta smo opozorili nak kar nekaj zadev, in sicer:
Kot je razvidno iz poročila, ima KPV velik dobiček, ki je natančno prikazan v tabeli na strani 19. Čisti dobiček znaša 364.394 EUR, pri čemer vsaka občina soustanoviteljica prejme svoj delež.
Izguba je prikazana na dveh postavkah, to je Oskrba s pitno vodo v višini 31.055 EUR za občino Vrhnika (ostali dve občini imata svoj podatek) in pri praznjenju greznic v višini 1.052 EUR (stran 85, 86). Izguba je rezultat zelo povečane najemnine, ki jo Komunalnemu podjetju za najem infrastrukture zaračunava Občina Vrhnika.
Na strani 94 pa je prikaz dobičkov oziroma izgub, ki jih bomo morali ponovno pokriti občani, kjer je prikazana tudi izguba pri odvajanju odpadnih vod. V zvezi z čiščenjem odpadnih vod (govorimo za Vrhniko), kar pa v tabelah na strani 85 in 86 ni zapisano je tam namreč navedeno, da imata omenjeni dejavnosti dobiček, in sicer Odvajanje odpadnih vod v višini 21.897 EUR in čiščenje odpadnih vod v višini 23.362 EUR.
Pri branju vsega tega ne razumemo, da se nabavo materiala za novogradnjo prikazuje kot strošek KPV, saj je infrastruktura v lasti občine, ki nato KPV za uporabo te iste opreme zaračunava najemnino.
Zaradi obnove vodovoda je seveda prikazan minus na postavki za vodo (ki ga bomo posledično pokrili občani), občina pa bo zaradi nove vrednosti vodovoda KPV zaračunala višjo najemnino, ki bo zopet dvignila stroške oskrbe s pitno vodo, kar pa se bo zoper odražalo v zahtevi za dvig cen teh storitev. Je tu potreben kakšen komentar ???
Zanima nas, zakaj je občina (stran 78) povečala najemnino za 34%, zakaj se prikazujejo izgube in s tem posledično zvišana cena storitev, če je po drugi strani prikazan dobiček KPV in zakaj ima lahko občina Borovnica nižjo ceno oskrbe s pitno vode od Vrhnike.
Tu se pojavlja tudi vprašanje, zakaj sploh podražitve v letu 2017, če podjetje izkazuje čisti dobiček. Res je, da imajo posamezni segmenti, to so oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih vod, ravnanje z odpadki, izgubo. Vendar je vprašanje pri tem, kako se razdeljujejo stroški, da pride na posameznih segmentih, ki so predmet vsakoletne podražitve za občane, do izgube, na komercialnih delih pa je vedno dobiček.
Vse to smo izpostavili pri obravnavi te točke, odgovori direktorice KPV so bili, niso pa bili prepričljivi. Zato naš predstavnik tega poročila ni podprl, ker je za občane škodljiv, je pa seveda dobil zadostno podporo občinskih svetnic in svetnikov, da je bil na koncu sprejet.
Glede Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o podeljevanju priznanj občine Vrhnika lahko rečemo le to, da smo predlog za to točko podali tudi v naši listi, saj veljavni odlok ne dopušča možnosti, da bi liste, zastopane v Občinskem svetu, lahko podajale samostojne predloge za priznanja, ampak to lahko storijo le njeni člani kot občani občine Vrhnika, kar je na nek način oziroma je diskriminatorno.
In ta sprememba odpravlja ravno to pomanjkljivost oziroma neusklajenost s sodobno družbeno politično ureditvijo v občini, zato smo seveda ta predlog soglasno podprli.
Ko zadnja, oziroma predzadnja točka dnevnega reda te seje pa je bila uvrstitev dveh novih projektov v Načrt razvojnih programov: Revitalizacija Cankarjeve spominske hiše in po poti Ivana Cankarja
Gre za podporo možnosti kandidiranja za sofinanciranje projektov LAS barje z zaledjem, saj zaradi pogojev objavljenega poziva za sofinanciranje projektov in programov LAS, po katerem mora biti prijavitelj občina, ZIC ni mogel samostojno kandidirati s tema dvema projektoma, kar bi sicer bilo logično in prav. Gre pa za projekta, ki zaslužita pozornost in ju je brez dvoma potrebno izvesti do začetka izvajanja programov ob 100-ti obletnici smrti našega največjega pisatelja, kar pa še ne pomeni, da vseh postopkov ni treba peljati v skladu s predpisi.
Edino, kar nas je tako v zvezi s tem poleg same vsebine zanimalo je bilo, ali imata ta dva projekta, glede na to, da gre za njuno uvrščanje v Načrt razvojnih programov, vse potrebne dokumente, ki so predpisan pogoj za uvrstitev v NRP, to pa so Dokument identifikacije investicijskega programa (DIIP) in Sklep o potrditvi DIIP-a.
Glede na to, da je predstavnik oziroma predstavnica ZIC-a, ki je to točko predstavljala na sami seji, te dokumente imela seboj in da verjamemo, da sta izdelana tako, kot je prav, smo seveda ta dva projekta podprli, s tem pa tudi dali možnost, da se občina Vrhnika ob praznovanju tega izjemno pomembnega in odmevnega jubileja, čim bolj kakovostno predstavi.
Kar se pobud in vprašanj članov Občinskega sveta občine Vrhnika tiče smo vam naša predstavili že v začetku te informacije.
Tako, zopet kar nekaj informacij s te seje, vendar upamo in verjamemo, da so za vas koristne in si jih po našem mnenju zaslužite, saj imate pravico izvedeti vse o tem, kaj se dogaja na sejah Občinskega sveta,predvsem pa tisto, česar na običajen način ne morete izvedeti, pa se vas še kako tiče. Še enkrat pa vas prosimo, da nam ne zamerite tokratne zamude pri njeni objavi.
Lista za razvoj vrhniškega podeželja