Kot smo že bili seznanjeni s strani medijev, namerava japonska družba Sumitomo Rubber Industries v Sloveniji zgraditi visokotehnološko tovarno za izdelavo elastomerov za medicino, ki bo zaposlovala približno 200 ljudi.
Naložba je po sporočilu spletnih Financ, ki so prve poročale o tej investiciji, vredna 34 milijonov evrov, zanjo pa bodo potrebovali okoli 30.000 kvadratnih metrov zemljišč, na katerih bodo zgradili tovarno, veliko 12.000 kvadratnih metrov, dodana vrednost na zaposlenega pa bo znašala več kot 100.000 evrov.
Po izjavi gospodarskega ministra gospoda Zdravka Počivalška bo začetna naložba v vrednosti 32 milijonov evrov, ki pa bo v treh letih narasla do 48 milijonov evrov brez DDV-ja.
In kje naj bi ta tovarna stala? Neuradno najverjetneje v sosednjem Logatcu, saj gre po mnenju župana občine Logatec za “idealno” lokacijo med Ljubljano, Luko Koper in Trstom.
Take informacije se lahko seveda le razveselimo, z vsem navedenim pa strinjamo. Konec koncev občina Logatec znatna sredstva namenja komunalnemu opremljanju zemljišč, ki jih nato pod ugodnimi pogoji prodaja domačim, pa tudi tujim podjetjem, ki lahko v tej občini nato uspešno poslujejo.
Seveda pa bi bili veliko bolj veseli, če bi bila verjetna lokacija za tako investicijo v občini Vrhnika, vendar je treba za kaj takega tudi kaj narediti.
Kot lahko preberemo v dopisu OOZ Vrhnika z naslovom “Mačehovski odnos do obrtništva in podjetništva”, naslovljenim Občini Vrhnika, v katerem so žal zgolj in izključno le dejstva, je Občina Vrhnika zaradi kratkoročnega in nesistemskega pristopa postala spalno naselje in center “smetarjev”, v kateri ni posluha za gospodarski razvoj in privabljanje novih investitorjev, saj s takim odnosom še teh, ki so s svojo uspešno dejavnostjo začeli na Vrhniki, ni uspela zadržati in so se zaradi prijaznejšega poslovnega okolja preselili v sosednji Logatec.
Pismo OOZ Vrhnika Obcini Vrhnika
In zakaj? Ker jim Občina Logatec ponuja bistveno boljše, pa tudi drugačne možnosti za njihovo delo in razvoj, tudi s ponudbo komunalno opremljenih zemljišč pod ugodnimi pogoji, ki se nahajajo v urejeni poslovno obrtni coni.
Ti ugodni pogoji pa so poleg ponudbe infrastrukturno opremljenih parcel po ugodni ceni tudi subvencioniranje komunalnega prispevka in znižanje nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v primeru, da podjetnik dejavnost ali investicijo odpre oziroma izvede v občini ter če s tem zaposli večje število občanov, kar je seveda dolgoročna korist za vse, za podjetje, ki svojo investicijo in dejavnost odpre v občini, ki mu za to ponuja ugodne in spodbudne pogoje, za občana, ki je pri njem zaposlen in za občino, ki tako podjetje pridobi v svoje okolje.
Žal vsega tega v naši občini ni. Ni ponudbe infrastrukturno opremljenih parcel po ugodni ceni, ki se nahajajo v urejeni poslovno obrtni coni, imamo pa visok komunalni prispevek in visoko nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki sta ena najvišjih v tem delu notranjsko kraške regije.
»Komunalni prispevek mora biti ekonomski, da ne bomo imeli investitorjev, ki bodo prišli in nato to naprej prodajali nekomu, saj so nizke cene gradenj na Vrhniki, k čemer je prispeval tudi nizek komunalni prispevek, v preteklosti omogočale različnim investitorjem, da so izvajali različne investicije z namenom njihove preprodaje, sam pa da se je že kot direktor Komunalnega podjetja Vrhnika ves čas zavzemal za ekonomski komunalni prispevek na Vrhniki”, je v razpravi na 2. redni seji Odbora za ekologijo in infrastrukturo med drugim povedal župan občine Vrhnika po tem, ko sta se predstavnika Liste za razvoj vrhniškega podeželja in LO Slovenske ljudske stranke, oba občinska svetnika v Občinskem svetu Občine Vrhnika, pri obravnavi osnutka Odloka o komunalnem prispevku v občini Vrhnika in osnutka Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno opremo na območju občine Vrhnika, žal neuspešno zavzemala za način, ki bi v skladu s predpisi omogočal odmero komunalnega prispevka v višini, ki bi bila prijazna in sprejemljiva tako za občanke in občane občine Vrhnika, kot tudi za investitorje novih gradenj stanovanjskih in poslovnih objektov v občini.
Očitno tako razmišljanje ni prepričalo japonskega investitorja, da bi med verjetno lokacijo za svojo investicijo izbral občino Vrhnika. Upamo lahko samo, da bo v primeru, da bo svojo tovarno res zgradil v sosednjem Logatcu, ki ima za to očitno dovolj potrebnega potenciala, od predvidenih 200 delavcev izbral tudi kakšnega Vrhničana, za svojega poslovnega partnerja pa katerega podjetnika in obrtnika, ki še deluje na območju občine Vrhnika.
Lista za razvoj vrhniškega podeželja