Dne 3. 10. 2017 je potekala 12. redna seja Odbora za ekologijo in infrastrukturo.
Če odmislimo potrditev zapisnika prejšnje seje odbora in točko razno, je bila na odboru obravnavana le ena točka, to je osnutek Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2018 in to v delu, ki je glede samega izvajanja proračuna v pristojnosti Oddelka za okolje in komunalo.
Govorimo o investicijah, povezanih z gradnjo in obnovo cest, pločnikov, javne razsvetljave in njihovega vzdrževanja, pa tudi o gradnjah in rekonstrukcijah vodovodov, plinskih napeljav, deloma tudi kanalizacije, pa tudi vse v zvezi z ravnanjem z odpadki oziroma delovanjem tovrstnih centrov na Vrhniki.
V Listi za razvoj vrhniškega podeželja smo do proračuna kot takega tudi tokrat zadržani, saj je, vsaj v naših očeh, predvsem zelo potrošno in malo ali nič oziroma mnogo premalo razvojno naravnan. Občina Vrhnika na tak ali drugačen način za investicije, ki jih izvaja Oddelek za okolje in komunalo, letno nameni več milijonov evrov. V letu 2016 je tega denarja približno 6 milijonov, za leto 2017 je bilo za tovrstne investicije načrtovanih slabih 7 milijonov evrov, za leto 2018 pa je v ta namen načrtovanih okroglo 6,5 milijonov evrov.
Seveda nikakor ne zatrjujemo, da te investicije niso potrebne – nasprotno, če se želimo odpreti bližnjemu in daljnemu okolju kot prepoznavna turistična točka, je urejena komunalna infrastruktura eden od temeljnih pogojev za uspešno trženje in delo na tem, to je turističnem področju. Vendar ne na, recimo temu stihijski način, ampak načrtovano, skladno z dejanskimi potrebami in možnostmi. Drugo vprašanje pa je, koliko dodane vrednosti (razen urejenih cest na določenih območjih v občini) nam te investicije dejansko prinašajo.
Še posebej to vprašanje velja za investicije, ki so v pristojnosti drugih oddelkov v občini, predvsem Oddelka za družbene dejavnosti, ki razpolaga z mnogo večjimi sredstvi. Ali po domače, če se ozremo zgolj na proračun Oddelka za okolje in komunalo, koliko novih delovnih mest je ali bo občina pridobila z toliko milijonskim vlaganjem v javno komunalno infrastrukturo oziroma, ali smo s tem resnično naredili nekaj konkretnega v smeri Vrhnike kot prepoznavne turistične točke.
Ker smo o tem do sedaj razpravljali že pri vsaki obravnavi osnutka odloka o proračunu, naš predstavnik na tem odboru glede tega ni razpravljal, je pa zaradi nekaterih nejasnosti opozoril na druge postavke.
Kot prvo je tako izpostavil proračunsko postavko za leto 2018, ki je bila sicer odprta že v proračunu za leto 2017, to je »Vračila komunalnega prispevka« v načrtovani vrednosti slabih 131.000 EUR, saj iz njene obrazložitve ni povsem jasno, kakšen je njen namen. V obrazložitvi te postavke je namreč navedeno, da gre za vračilo stroškov tistim občanom, ki so sami investirali v gradnjo posameznih vrst komunalne opreme in vračilo tega stroška sedaj uveljavljajo od občine Vrhnika.
Na 9. redni seji Odbora za ekologijo in infrastrukturo pa je župan našemu predstavniku v vezi s to točko pojasnjeval, da s to postavko občinska uprava načrtuje tudi vračilo preveč odmerjenega komunalnega prispevka tistim investitorjem in občanom, ki so vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja vložili med 3. novembrom 2014, to je po uveljavitvi odloka o prostorskem načrtu občine Vrhnika in med majem 2015, ko sta bila sprejeta Odlok o programu urejanja stavbnih zemljišč s komunalno opremo na območju občine Vrhnika in Odlok o komunalnem prispevku v občini Vrhnika. To je obdobje, o katerem smo že večkrat pisali, ko bi morala občina tem investitorjem komunalni prispevek odmeriti na podlagi državnega predpisa, kar je za te investitorje bistveno ugodneje in konec koncev edino pravilno in zakonito in v zvezi s čemer je Upravno sodišče RS odločalo že petkrat, nazadnje v mesecu avgustu tega leta.
Takrat in tudi tokrat je bilo tako tudi pojasnjeno, da gre za 13 fizičnih in pravnih oseb, med katerimi je tudi JP Komunalno podjetje Vrhnika, ki jim bo občinska uprava preveč odmerjen komunalni prispevek sedaj tudi vrnila.
Končno ! Zanima nas le to, ali bo kdo za vse to tudi odgovarjal ?
Na tej seji odbora nas je glede na to, da je Nadzorni odbor Občine Vrhnika pred kratkim izdal Zaključno poročilo o nadzoru dveh projektov v občini, to sta vrtec na Poštni ulici in objekt Šivalnica, zanimale tudi postavke »Investicijski nadzor« v skupni vrednosti 80.000 EUR, predvsem pa to, kako bo to naročilo oddano. Ali za vsako investicijo posebej kot naročilo male vrednosti, kar je zopet lahko nepregledno, ali pa z javnim razpisom, na podlagi katerega bo to naročilo oddano najugodnejšemu ponudniku.
Odgovor župana je bil, da je sicer v tem letu za ta namen objavljen javni razpis, kar pa po njegovi oceni ni nujno dobro, saj je izvajalec iz oddaljenejših krajev, kar pa ni ekonomično za razliko od primerov, ko se za posamezno investicijo izbere nadzornik projekta na drugih podlagah, s čemer se seveda ne moremo povsem strinjati. To pa predvsem in izključno zaradi ugotovitev Nadzornega odbora, ki so Nepreglednost, Neučinkovitost, Negospodarnost, tudi Nezakonitost in Predragi projekti.
Nekaj vprašanj je bilo namenjenih tudi gradnji kanalizacijskega omrežja, saj je kar nekaj postavk v osnutku Odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 2018 namenjenih prav tem investicijam.
V zvezi s tem je bilo pojasnjeno, da gre predvsem za odseke, na katerih je občina na podlagi inšpekcijske odločbe dolžna zgraditi kanalizacijsko omrežje, kot je to primer na Gradišču in pa priključitev že zgrajenega Sinje Goriškega kraka na centralno čistilno napravo na Tojnicah, pa še nekaj krajših odsekov občini, kot je odsek na cesti Krimskega odreda, pod Hruševco, Delavsko naselje in drugi odseki.
O postavki »Ureditev kolesarske in šolske poti v središču Vrhnike« smo že veliko pisali, nazadnje v informaciji o poteku zadnje, to je 20. redne seje Občinskega sveta občine Vrhnika, na kateri je naš predstavnik med drugim zahteval tudi vpogled v investicijski dokument za ta projekt, ki ga je na tej seji odbora tudi dobil, zato vas bomo o tem podrobneje informirali po tem, ko ta investicijski dokument pregledamo. Iz tega razloga pa na tej seji odbora naš predstavnik tudi ni razpravljal.
Vprašanja so se nam zastavljala tudi pri postavki »DEPO-Center ponovne uporabe«, na kateri je vsako leto načrtovanih nekaj 10.000 EUR, za leto 2018 pa 30.000 EUR iz občinskega proračuna.
V zvezi s tem je župan pojasnil, da gre za projekt, ki je za občino pomemben iz večih razlogov, tudi zaradi uresničevanja zavez iz programa Zero Waste in da ta center kot tak ne more delovati ekonomično brez dotacij občinskega proračuna, pri čemer v ta namen prispevajo vse 3 občine, torej tudi Log-Dragomer in Borovnica in ne le občina Vrhnika. S tem se sicer lahko tudi strinjamo, pa se ne povsem. Ta center je notranja organizacijska enota JP KP Vrhnika, ki mora kot prvo poskrbeti za ekonomičnost delovanja tega centra, za katerega pa nikakor ne trdimo, da ni potreben in pomemben.
Vprašanja smo postavili tudi v zvezi s postavko »Nakup zemljišč« v načrtovani vrednosti 120.000 EUR, pri čemer pa smo dobili odgovor le v zvezi s prodajo nepremičnin (Črni orel, podstrešje Stavbe, v kateri deluje Okrajno sodišče, objekt bivšega rokodelskega doma in druge stavbe), ki naj bi za občino predstavljale breme. Da in ne, to je stvar poglobljene presoje !
Zanimalo nas je tudi, ali bo na pobudo našega predstavnika, ki jo je podal na prejšnji seji Občinskega sveta (glede na to, da ta postavka iz osnutka odloka o proračunu ni razvidna), izvedena sanacija betonskih propustov in namestitev varnostnih ograj na najbolj izpostavljenih delih občinske pešpoti skozi Retovje, to je pri plezalni steni, kjer se je pred časom zgodila huda nesreča, v kateri je bil udeležen občan občine Vrhnika.
Rečeno je bilo, da bo seveda to izvedeno v najkrajšem možnem času, sredstva v ta namen pa bodo zagotovljena iz postavke, namenjene tekočemu vzdrževanju.
Zadnje vprašanje, ki ga je postavil naš predstavnik, pa se je nanašalo na nameščanje mejnikov, ki jih izvajalec oziroma izvajalci gradbenih del v okviru različnih investicij odstranjujejo iz terena. Problem je namreč v tem, da se ti mejniki odstranijo, potem pa jih nihče ne vrača nazaj na njihova mesta, zato je bilo vprašanje, ali in kdaj bodo ti mejniki vrnjeni na mesta, kamor spadajo.
Odgovor župana je bil kratek, to je, da je seveda treba te odstranjene mejnike vrniti na svoja mesta, ker je to edino prav. Dopolnila ga je le vodja Oddelka za okolje in komunalo, ki je poudarila, da naj se mejniki vračajo le v primerih, ko gre za razmejitev privatnih zemljišč od občinskih ali državnih in pozvala občane, na katere se ta pobuda nanaša, da naj se obrnejo na oddelek, ki jim bo preko izvajalca gradbenih del, ki je k temu zavezan, zagotovil postavitev mejnikov na terenu.
Tako, ponovno nekaj informacij s seje Odbora za ekologijo in infrastrukturo, za katere je vsekakor prav, da sete občani občine Vrhnika z njimi seznanjeni, saj imate pravico izvedeti vse o dogajanju na sejah ne le Občinskega sveta, ampak tudi njegovih delovnih teles, predvsem tistih, v katerih imamo svoje predstavnike, in s katerih vam te informacije lahko tudi posredujemo.
Naslednja seja, o kateri vam bomo poročali, bo 21. redna seja Občinskega sveta občine Vrhnika, ki bo potekala 19. oktobra in na kateri bo obravnavan celotni osnutek Odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 2018, ob tem pa bodo na dnevnem redu tudi druge točke, za katere pa v tem trenutku še ne vemo.
Lista za razvoj vrhniškega podeželja