Vprašanje:
mag. Viktor Sladič:
Hvala, tudi jaz sem postavil vprašanje v zvezi z Doživljajskim razstaviščem ampak bolj kar se tiče financiranj, oz. pridobitve evropskih sredstev, pa me samo zanima ne vezano na tisto, kar sem spraševal pri zaključnem računu, lastna sredstva Občine so sedaj predvidena v višini dobrih 380 tisoč evrov. Ali je to končen znesek? Ali se ta znesek lahko še povečuje? In pa v čem je razlika med prvoto pričakovano udeležbo v višini 65 tisoč evrov, ki je sedaj narasla na 380 tisoč evrov? Namreč v preteklih proračunih je bilo predvideno, da bo Občina Vrhnika ta projekt financirala v višini 65 tisoč evrov, partner 1, partner 2 v višini 280 tisoč evrov, sedaj so se pa razmere obrnila, Občina Vrhnika financira v višini 380 tisoč evrov partnerja pa v zanemarljivi višini. Toliko bi imel samo dodatno vprašanje glede tega, drugače pa sem z odgovorom zadovoljen.
Odgovor:
Janko Skodlar:
Hvala za besedo. Sedaj, imamo neko razliko med tistim, kar smo kot prijavo oddali vlogo in želeli dejansko dobiti zelo velik delež sofinanciranja, kar 95 procenten delež. Kot veste nismo bili prvi niti drugi, bili smo tretji. Torej samo trije projekti so prišli v financiranje, tudi naš med njimi, za razliko od drugih, ki so pač padli ven, recimo v Ljubljani kar štirje projekti, vendar je Občini Vrhnika bilo ponujeno samo ostanek teh sredstev, to je v višini 864 tisoč evrov. Takrat smo se veliko okrog tega pogovarjali, ali to vzamemo ali to ne vzamemo. Odločili smo se, da to vzamemo zato smo šli tudi v spremembo seveda tega deleža pričakovanega, ki ga bomo morali mi financirati. Bilo je pričakovano, da naj bi to financirali preko 500 tisoč evrov, glede na to, da je ta izpad EGP-jevih sredstev toliko velik vendar se je investicija zares pocenila in to predvsem na gradbenih delih in ta vrednost, ki je sedaj tukaj navedena je zaključek po končni situaciji praktično iz konto kartice prepisano in je taka kot imate tukaj. Dodana je samo realizacija še lastnih sredstev kolikor sta imela Mestni muzej in pa Univerza v Ljubljani, ta cifra je končna. Kar se tiče višine deležev partnerjev, vedno je bilo govora samo o udeležbi petih procentov vrednosti njihovega dela, torej programa, ki ga pač sprejemajo tako, da tukaj vrednosti niso v ničemer spremenjene tako, da je vse tako kot je nekako kronologija tega tekla tudi tukaj realno prikazano.
Vprašanje:
mag. Viktor Sladič:
Ja strinjam se, prvotno, mislim drugorotno je bil predviden delež Občine dobre pol milijona in je res sedaj nižji, kar je seveda pozitivno, dejstvo je pa, da je po investicijskem programu bil delež Občine predviden v višini 65 tisoč evrov partnerski delež 280 tisoč evrov in pa delež sredstva tega pa v tej višini kot je sedaj navedena, se pravi okvirno 850 tisoč evrov. V bistvu moje vprašanje se je nanašalo na to, ne na drugo.
Odgovor:
Janko Skodlar:
Še enkrat moram poudariti: ne morejo biti deleži partnerjev višji od deleža Občine sploh pa ne 65 tisoč evrov naparam 200 tisoč evrov. Ta podatek vaš je popolnoma napačen. Gre za 5 procentov od njihovega deleža, kjer so sodelovali v … Morate še enkrat pogledati, tam dejansko ta zadeva ne “špila”, ta zadeva ne “špila” tako. Se pravi, vse kar pa lahko še dopolnim prejšnje izvajanje je pa to, lastna sredstva so to tukaj predvidena Občine Vrhnika, predvidena, da bodo taka, zakaj? Zato ker finančna, pregled na SVRK-ju še ni zaključen in to smo tudi v nadaljevanju pojasnili in ukolikor bi prišlo, da bi nam lahko izvrgli kakšen strošek, bi seveda se ustrezno povečala lastna sredstva Občine. To mislim, da je razumljivo. Hvala.
Vprašanje:
Daniel Cukjati:
Najprej bi dodatno vprašanje oz. pojasnilo prosil na Viktorjevo vprašanje, sicer me je že prehitel, pa delno sem dobil, delno pa ne in sicer; mene je tudi zmotil tale delež sredstev partnerjev. V investicijskem programu so te številke, kakor jih je gospod Viktor navedel in to je tudi mene zmotilo. Razumem, na kar se delež evropskih sredstev zmanjša, ker se dobi manj razpisa ampak zakaj se delež partnerja zmanjša, to mi pa ni jasno. Ali je v investicijskem programu bilo napačno zavajajoče navedeno ali čemu so oni zmanjšali delež. Ker glede na to, kako se določen partner obnaša, imam občutek kot, da so ne vem, 900 tisoč financirali.
Odgovor:
Prijavna dokumentacija za projekt »Doživljajsko razstavišče Ljubljanica« je bila že pred časom posredovana vsem svetniškim skupinam. Med prijavno dokumentacijo sodi tudi investicijski program, ki ga omenjate, z datumom izdelave 20.02.2014. Delež sredstev partnerjev je v omenjenem dokumentu opredeljen v poglavju 14 Viri financiranja, na strani 57, katero prilagamo. Iz razpredelnice » Finančni načrt TEKOČE CENE« je razvidno, da bo Partner 1 (Muzej in galerije mesta Ljubljana) prispeval 2.211,12 EUR lastne udeležbe, Partner 2 (Biotehniška fakulteta) pa 1.796,53 EUR. Skupaj oba partnerja 4.007,65 EUR. Kot smo že poročali je realizirani delež lastne udeležbe za predmetni projekt naslednji: Partner 1 Muzej in galerije mesta Ljubljana) je prispeval 9.286,91 EUR lastne udeležbe, Partner 2 (Biotehniška fakulteta) pa 1.316,43 EUR. Skupaj oba partnerja 11.102,74 EUR. Ugotovimo lahko, da se je delež lastne udeležbe pri Partnerju 1 bistveno povečal, pri Partnerju 2 pa znižal na račun povečanja ali zmanjšanja deleža opravljenih storitev na projektu.
Odgovor pripravil: Janko Skodlar, vodja projekta
Pobuda:
mag. Viktor Sladič:
Hvala. Imam dve pobudi, pa nekaj vprašanj. Prva pobuda se nanaša nov projekt, ki ste ga lahko prebrali v medijih in, ki ga je objavila Skupnost občin Slovenije. Gre namreč za to, da Inštitut za druga vprašanja se loteva novega projekta uvedbe občinskega parlametra, tudi v občinske svete in seveda v zvezi s tem vabi občine k sodelovanju. Gre za to, da bi pač tudi občani imeli možnost na tak način kot imamo državljani pri delu državnega zbora spremljati, kako se ravna s podatki, ki nastajajo na sejah občinskega sveta in seveda ta inštitut vabi partnerske občine, ki bi postavile drugim občinam vzgled, da pristopijo k temu projektu, pri čemer prvim petim partnerskim občinam nudijo brezplačno vso potrebno tehnološko podporo, da bi ta projekt izpeljali brez lastnega finančnega vložka in predlagam pobudo, da Občina Vrhnika temu pristopi in, da je ena izmed teh prvih petih občin, ki bo to storila in bi bila svoj del v zvezi s tem potem tudi deležna vsega tega suporta in vzpostavila ta občinski parlameter tudi v okviru tega projekta. To je moja prva pobuda. Sedaj, lahko se izjasnite z odgovorom že na sedaj, ali boste do naslednje seje, ker do naslednje seje se zna zgoditi, da ne bomo več med prvimi petimi, oz. sigurno na bomo med prvimi petimi.
Stojan Jakin:
Jaz mislim, da bo mičken več, bova kontaktirala, da mi boste kaj več razložil, ker to je bilo sedaj zelo skopo, še zmeraj mi ni čisto vse jasno in je prav, da se bomo skupaj usedli in se bomo o tem pogovorili.
mag. Viktor Sladič:
Gre za to, da po vzgledu državnega zbora se ta sistem rednega spremljanja sej vodi evidenca aktivnosti članov postavljenih vprašanj, razprav in tako naprej uvede tudi v občinski svet in v zvezi s tem se pripravlja projekt, občinski parlameter, ki bo pač to izvedel tudi na ravni občinskih svetov in v bistvu sedaj v okviru pridobivanja partnerskih občin iščejo partnerje. Jaz nimam podatka koliko jih je že pristopilo ampak prvih pet občin je deležno vseh ugodnosti in bi ta projekt lahko uvedli v svojo sredino brezplačno. Tako, da dajem pobudo, da smo eni izmed prvih petih. Sem pa seveda za to, da se usedemo, pa o tem pogovoriva še, če bi to olajšalo to pot. Druga pobuda se nanaša na …
Stojan Jakin:
Vem, samo to sem hotel reči, o tem bo itak moral odločati Občinski svet, ker to … prosil, če se ponovno priklopite.
Odgovor:
Občinska uprava je bila že v marcu 2017 v kontaktu z izdelovalci Parlametra za Državni zbor RS (orodje za spremljanje dela v Državnem zboru), to je Inštitutom Danes je nov dan. Na občini Vrhnika so si ogledali program za delovanje, vodenje in spremljanje sej OS OV. Po prejemu vaše pobude smo bili z njimi ponovno v kontaktu. Ugotovljeno je bilo, da Občini Vrhnika ne bi bilo treba v ničemer spreminjati lastnega procesa, bi pa izdelovalcu iz zapisov našega programa za vsako glasovanje zgenerirali kartico v stilu, kot je na povezavi: https://parla.me/5Qb. Vsaka taka kartica živi na svojem spletnem naslovu in jo lahko kdor koli vdela v svoje spletno mesto ali pa jo deli na Facebooku. Razvijalci, ki bi želeli karkoli početi z odprtimi podatki, bi dobili API programski dostop, kar pomeni najvišjo možno obliko odprtih podatkov. Glede na ugotovljeno občinska uprava ocenjuje, da pristop k tem projektu ni potreben, saj z večino podatkov razpolagamo tudi s pomočjo sedaj obstoječega programa, pregledovanje in deljenje informacij na Facebooku pa lahko povzroča zmedo. Če pa OS OV želi, da se zadeva uredi na tak način, predlagamo, da se o tem izjasni in glasuje na občinskem svetu. V prvi vrsti se bodo namreč širili podatki o članih občinskega sveta.
Odgovor pripravila: Vesna Kranjc, Direktorica OU Občine Vrhnika
Vprašanje:
mag. Viktor Sladič:
Sedaj kar se pa vprašanj tiče me zanima kaj se dogaja z objektom bivše jedilnice IUV, tako imenovane Koreje, ki se nahaja v neposredni bližini knjižnice, osnovne šole, od lanskega leta tudi Doživljajskega razstavišča, ki definitivno ni temu vzgled in nedvoumno ne sodi v to okolje.
Stojan Jakin:
Hvala lepa, bom jaz skušal biti dosti krajši pri odgovorih. In sicer prva zadeva; jedilnica IUV. Ta restavracija Blagajana, ki je bila včasih je privat objekt, lastniki vemo, da so iz Cerknice, bivši župan. Objekt je naprodaj, če poznate koga, ki bi jo kupil, rade volje. Zadnja cena, ki sem jo jaz poznal je bila 450 tisoč evrov.
Odgovor:
Medobčinski inšpektorat in redarstvo v konkretnem primeru nima pristojnosti ukrepanja glede samega objekta. Glede na podano obvestilo (prijavo) smo opravili ogled dne 13.4.2017. Iz ogleda izhaja, da objekt konstrukcijsko ni dotrajan, da bi bil iz tega razloga nevaren. Na objektu pa so razbita skoraj vsa stekla, kar je vzrok v vandalizmu in ta razbita stekla, razbita vrata in okna ter delno razbita viseča stekla lahko predstavljajo potencialno nevarnost za posameznike in posebej za otroke, ki bi se neupravičeno zadrževali v takem objektu. Objekt je bil pred vandalizmom zaprt kar izkazujejo tudi polomljena (vlomljena) vrata. Zaradi bližine osnovne šole je izkazana nevarnost, da bi se zaradi nevarnega razbitega stekla lahko poškodoval kateri od otrok, ki bi se zadrževal v tem objektu ali ob objektu. Dne 18.4.2017 ob 10.35 uri je bil o tem obveščen tudi predstavnik lastnika predmetnega objekta na naslovu Tržaška cesta 32A. Seznanjen je bil s stanjem objekta in s strani naslovne inšpekcije je bil podan predlog, da naj objekt in dostop ustrezno zavaruje. Obveščen je bil tudi o tem, da bo istega dne o tem obveščena pristojna gradbena inšpekcija na podlagi 154. člena ZGO. Nevarna gradnja pomeni, da gradnja, ki se izvaja, ali že zgrajeni objekt ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte oziroma njegovo okolico. Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15; ZGO) v 154. členu (inšpekcijski ukrepi pri nevarni gradnji), določa v primeru nevarne gradnje pristojni gradbeni inšpektor ustavi gradnjo oziroma prepove uporabo takšnega objekta ter odredi, da se na objektu oziroma delu objekta v roku, ki ga določi, izvedejo nujna vzdrževalna dela, ali pa da se objekt ustrezno obnovi ali odstrani.
Odgovor pripravil: Stanislav Bele, mag., vodja SU MIRED
Vprašanje:
mag. Viktor Sladič:
In pa še eno vprašanje, ker zadnja stvar je pa protest. Name se je obrnilo kar precej občanov, tudi na portal naše liste so se oglasili in sicer. Komunalno podjetje Vrhnika je precejšnem številu Vrhničanom zaračunalo cca 4 kubike vode več v tistem pavšalu kot je bilo to do sedaj. Jaz sem se pozanimal na Komunalnemu podjetju čemu tako. Odgovor sem dobil, da je bil izveden poračun porabe vode pri popisu števcev in vsi, ki so imeli pač poračun te vode vsem aplikacija, ki jo uporabljajo na Komunalnem podjetju sama izračuna večjo povprečnino, kot jo je sam prijavil in to povprečnino potem plačujejo pri rednih mesečnih položnicah do naslednjega poračuna, kar se mi ne zdi korektno, ker če je nekdo prijavil toliko in toliko kubikov ne more sedaj aplikacija sama mimo tega, kar je občan prijavil, spreminjati in povečevati ta pavšal na račun poračunov in pa aplikacije, ki na podlagi poračuna to kubaturo potem poveča. Bi prosil za odgovor, čemu tak pristop in zakaj ni nihče o tem obveščen.
Stojan Jakin:
Kar se tiče Komunalnega podjetja Vrhnika, lahko mi od njih tudi povprašamo kaj se je tukaj dogajalo, jaz s to problematiko nisem seznanjen.
Odgovor:
Vprašanje smo posredovali JP Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. Odgovor prilagamo.
