Lista za razvoj Vrhnike in podeželja je mnenja, da je turizem gospodarska panoga z največ potenciala. Za osnovno turistično infrastrukturo (avtokampi, hoteli, počitniške hišice, parkirišča za avtodome ter zasebne turistične sobe in apartmaji) je potrebno investirati relativno malo, učinki pa so tako rekoč takojšnji. Vendar turistična infrastruktura niso le prenočitvene zmogljivosti ampak tudi narava, naravne zanimivosti ter turistični športni in kulturni objekti.
Lista bo predlagala in zahtevala, da Vrhnika sprejme novo dolgoročno strategijo razvoja občine – stari »Strategiji razvoja Občine Vrhnika za obdobje 2006 – 2020« se namreč čas izteka – v skladu z novo strategijo pa v Občinskem prostorskem načrtu z predlaganimi Krajevnimi turističnimi središči (KTS) z možno dejavnostjo na teh območjih zaščitila za turizem zanimiva določena območja. V »Strategiji« nas ne bo zanimalo lastništvo parcel, ampak zgolj dejavnosti, od lastnika in morebitnih soinvestitorjev pa bo odvisno, ali se določenega projektna lotijo ali ne. Da ne bo »rivalstva« med posameznimi središči, bo občina KTS uskladila v enotno turistično ponudbo in pri tem predvsem izkoristila naravne danosti posameznih območij. Občina bo turistična središča zaščitila z dolgoročnim (vsaj dvajsetletnim) občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN), v katerem bo podrobneje prepisala dopustne dejavnosti in tako onemogočila dejavnosti, ki se recimo trenutno odvijajo v Močilniku in odvračajo domačine in turiste od ogleda največjega vrhniškega turističnega bisera in nekdanjega središča vrhniškega družabnega življenja.
Lista za začetek predla-ga sedem. Pod KTS pojmujemo prostor ali območje s celovito turistično ponudbo – z različnimi prenočitveni-mi zmogljivostmi, s celovito in specializira-no gostinsko ponudbo ter bogato ponudbo turistično-rekreativnih aktivnosti. Za začetek predlagamo devet središč (oziroma tri krajinske parke (KP) in šest krajevnih turističnih središč (KTS)) za katere menimo, da so v tem trenutku dovolj aktualni:
- KTS Bazen (območje bazena in nogometnega igrišča), po mnenju Liste najpomemb-nejše oziroma najaktualnejše KTS,
- KP Močilnik z Retovjem,
- KP Star maln z dolino potoka Bela,
- KP Sveta Trojica s Tičnico,
- KTS Furlanove terme (bodisi kot samostojno KTS, bodisi vključena v KTS Močilnik z Retovjem ali KTS Bazen),
- KTS Kotnikovi bajerji z Ribiškim domom (verjetno bomo predlagali enotno KTS skupaj z gradom Bistra in kolišči),
- KTS Ulovka s Planino,
- KTS Grad Bistra in Barje (s kolišči na desnem bregu Ljubljanice (vključno z Ljubijo in Bistro) in
- KTS Kasarna.
Močilnik z Retovjem, Sveto Trojico s Tičnico in Star maln z dolino potoka Bela bomo obravnavali širše, v okviru novih istoimenskih krajevnih krajinskih parkov, ki pa se bosta sicer raztezala na širšem območju kot sami KTS (KP Močilnik z Retovjem, KP Star maln, Trojica in Tičnica).
KTS se bodo gradila v javno-zasebnem partnerstvu, javi del sredstev se bo nanašal na začetne organizacijsko-tehnične aktivnosti (grobi izvedbeni načrti, OPPN, lokacijska in gradbena dovoljenja, osnovna komunalna opremljenost parcel … – v primerih, ko je občina lastnik zemljišča, se bo občina odločila, ali bo to vložek občine v javno-zasebnem partnerstvu, ki se bo odražalo pri delitvi dobička ali izgube, ali se zemljišče proda najboljšemu ponudniku, ki ne bo nujno investitor KTS), sredstva pa nameni za ureditev novega nogometnega igrišča s tribunami in vsemi potrebnimi pomožnimi objekti. V okviru tega projekta se resno razmisli tudi o umestitvi primerne pokrite športne dvorane. Občina v OPN (ali v lokacijskem dovoljenju) podrobno predpiše dopustne dejavnosti v posameznih središčih (npr. za KTS Bazen: v pokrito tržnico in večnamenski prostor preurejen propadajoči bazen, kopališki park, hotel višjega ranga s pokritim (notranjim) bazenom, zdravstveni turizem, počitniške hišice (kolišča), »polovični« atletski stadion z 200-metrsko tekaško stezo za osnovno šolo Ivana Cankarja, parkirišče za avtodome, pokrita teniška igrišča, mestna plaža, privez na Ljubljanici z izposojo čolnov, turistični prevoz z ladjico (za nogometno igrišče se poišče turistično manj zanimivo lokacijo (menimo, da bi se igrišče dalo urediti na zemljišču nekdanje kasarne ob cesti za Staro Vrhniko), na dovolj velikem zemljišču, kjer bo možno urediti tudi dovolj veliko parkirišče za osebna vozila – morda se mu doda še parkirišče za turistične avtobuse, ki sedaj nimajo kje parkirati)).
Lista ima za vsako od teh središč po nekaj idejnih osnutkov, ki skupaj tvorijo celovito in enotno turistično ponudbo (poudarjena je osnovna usmeritev in po nekaj dopolnilnih), do samega idejnega projekta (DIIP) pa bo treba vložiti še precej dela, od pogovorov s krajevnimi skupnostmi, lastniki zemljišč in zgradb, do “varuhov” naravne dediščine in drugih.
V povezavi s projektom Koliščarske kolesarske poti ob Ljubljanici pa ob reki načrtujemo še sedem manjših ali večjih tematskih parkov na temo Ljubljanice (Ljubljanica – skrivnostna reka, Zakladi Ljubljanice, Izviri Ljubljanice in kraški rob), Barja (značilnosti Barja, Flora, Favna) in koliščarjev (kolišča, drevaki, kolo, loki).