Za reševanje problematike smradu na Vrhniki, predvsem v predelu naselij Vrtnarija in Zlatica, smo se (na njihovo pobudo) povezali s Civilno iniciativo Vrtnarija in Zlatica. CI si že vrsto let prizadeva, da, če se že ne odpravi neznosni smrad, se ta vsaj omeji na kolikor toliko znosno mero, vendar pri prizadevanjih, zlasti pri »smrdljivcih«, pa tudi vrhniški upravi, pristojni za reševanje problematike, praviloma naletijo na gluha ušesa…
Vzrok smradu v neposredni bližini vrhniškega stanovanjskega naselja Vrtnarija in Zlatica so trije oziroma štirje (potencialni) onesnaževalci: CRO d. o. o. Vrhnika v lasti podjetja Saubermacher, Kompostarna Rosa (Roks recikliranje, d. o. o.) ter KPV – čistilna naprava in tudi podjetje Kemis, d. d..
Ugotavljamo, da v Sloveniji ni veljavne zakonodaje, ki bi obravnavala problematiko neprijetnega vonja, oziroma smradu, po dosegljivih podatkih pa je relativno malo tudi smernic vezanih na emisije vonjev ali obremenjenost okolja z vonji. Primere takšnih smernic lahko najdemo v Nemčiji, Italiji, na Nizozemskem, Angliji in na Škotskem ter v Avstraliji in Novi Zelandiji. Na nivoju EU se problema emisije vonjev dotika zgolj direktiva o industrijskem onesnaževanju (Direktiva 2010/75/EU Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah), ki v 52. členu omenja, da mora upravljavec sežigalnice odpadkov ali naprave za sežig odpadkov med drugim sprejeti ukrepe da prepreči emisije vonja. Se pa omenjena direktiva navezuje na t. i. BREF dokumente, kjer so za posamezne industrijske sektorje opisane najboljše razpoložljive tehnike (BAT – best available technologies) in zahteva njihovo uporabo. Za problematične industrijske panoge in kmetijstvo so v BREF-ih med drugim opisane tudi najboljše razpoložljive tehnike za omejevanje emisij vonjev.
Z zadnjo spremembo Zakona o varstvu okolja v letu 2013 so bile zahteve za uporabo najboljših razpoložljivih tehnik v vnesene tudi v slovensko okoljsko zakonodajo. V letu 1994 je v Sloveniji nastal osnutek Uredbe o emisijah snovi z vonjem v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja. Osnutek uredbe določa mejne vrednosti emisij snovi z vonjem v okolju nepremičnega vira onesnaževanja kot posledica njegovih emisij teh snovi. Osnutek uredbe kot mejno koncentracijo emisije vonjav v okolju naprave ali objekta kot posledico njegovih emisij navaja vrednost 1 EV/m3.
Morda najbolj ključna problema vezana na problematiko vonjev v okolju sta, da meritev emisij ali stanja v okolju največkrat ni možno izvajati kot meritev masne koncentracije posamezne kemične substance v zraku ali pa bi bilo to izjemno drago in da je vzdražnostni prag za vonje pri različnih ljudeh zelo različen.
Vonj je lahko moteč že pri zelo nizkih koncentracijah plinov v zraku, poleg tega pa je moteč vonj največkrat tudi kombinacija zmesi različnih plinov, ki so prisotni v zraku. Takrat, ko se nek vonj v okolju pojavi kot moteč, to ni odvisno samo od koncentracije onesnaževala v zraku ampak je to povezano s številnimi drugimi dejavniki: dnevnim in sezonskim vzorcem širjenja, načinom uporabe na prizadetih območij in še nekaterih drugih kriterijev kot npr. intenziteta vonja nad mejo zaznavnosti in njegovim trajanjem (koncept vonj-ure). Ker nekateri od navedenih kriterijev še niso podprti z zadostnimi znanstvenimi podlagami, jih še ni možno uporabiti za pripravo splošno veljavnih predpisov.
Na območju Vrtnarija in Zlatica gre za več vrst onesnaževalcev, ki verjetno povzročajo emisijo različnih snovi, kar ima za posledico nemogoč smrad. Pri razpadu organskih snovi sta na primer glavni komponenti amonijak in vodikov sulfid pri predelavi kemičnih odpadkov pa so lahko prisotne različne kemikalije.
Emisijo nekaterih snovi, ki tudi povzročajo smrad, ureja Uredba o emisiji snovi iz nepremičnih virov. Za omejevanje emisij nekaterih snovi, je pomemben podatek, kakšna količina posameznih elementov se spusti v zrak. S takim podatkom in ustreznimi meritvami, bi lahko omejili izpuste nekaterih nevarnih snovi v zrak, ki povzročajo tudi smrad, s tem bi se nivo onesnaženja zmanjšal in tudi smrad. Potrebno bi bilo pridobiti podatke o sestavi in količini emisij snovi, ki jih izpuščajo navedeni povzročitelji in povzročajo smrad.
Občutljivost na smrad je izrazito individualna. Isti nivo izpostavljenosti ima pri različnih osebah lahko povsem različne učinke. Občutljivost na smrad je odvisna od genetskih lastnosti posameznika, starosti, spola, obstoječih bolezni, ki jih posameznik že ima. Sočasno uživanje alkohola in kajenje vplive smradu še potencirata. Vpliv smradu na zdravje je odvisen od jakosti vonja in časa izpostavljenosti. Nekatere komponente smradu lahko dražijo dihalne poti, povzročajo celo astmatični napad pri astmatikih ter poslabšajo nekatere bolezni dihal (KOPB). Opisano je, da smrad lahko poslabša depresije.
Smrad je pomemben dejavnik nastanka stresa. Ob stresu se lahko poviša krvni tlak, povečana frekvenca bitja srca, izločanje stresnih hormonov, kar lahko vodi v nastanek kroničnih bolezni. Smrad povzroča motnje koncentracije, nemir, motnje spanja. Lahko trdimo, da smrad manjša kakovost življenja in povzroča slabo počutje.
Na temo smradu obstaja malo raziskav, trenutno poteka v Veliki Britaniji raziskava o vplivu kompostarne na zdravje prebivalcev, ki živijo v bližini. Ne glede na njihovo število, smrad deluje negativno na zdravje, učinki pa so dodatno odvisni od komponent, ki povzročajo smrad. Smrad v bivalnem okolju ni dopusten, saj ima lahko negativne vplive na zdravje, tako akutne kot kronične. Smrad lahko sproži nastanek nekaterih bolezni. Te bolezni so lahko posledica različnih fizioloških mehanizmov, vključno s poslabšanjem osnovne bolezni kot so astma, druge bolezni dihal, depresija, preobčutljivost, bolezni, ki jih poslabša stres, in morebiti hormonske interakcije.
Dosedanje izkušnje iz okolij, kjer so se podobno kot pri nas srečevali z motečim smradom, kažejo, da je sicer najbolj uspešna pot dogovarjanja med vsemi vpletenimi, vendar se bojimo, da smo v našem primeru te poti že izčrpali, rezultati pa so nični. Rešitve problema pa so bile različne – od sprememb v proizvodnem procesu do sanacije nekaterih dejavnosti oziroma okolja, kjer je prihajalo do emisij smradu. Občinske službe so v takem procesu lahko v pomoč, saj so nekateri procesi sanacije take narave, da jih je mogoče izvesti samo ob tesnem sodelovanju občine.
LRVP je predvolilni program, oziroma v odgovoru na vprašanje predstavnice CI mag. Mojce Mele zapisala, da se bo za razrešitev problema emisije neprijetnega vonja prizadevala aktivno, za rešitev problema pa je predlagala več različic (za pripravo programa smo imeli zelo malo časa, zato so različice le izhodišče za kasnejšo razpravo):
- Opraviti je treba meritve glede smradu po kakršni koli že ustrezni metodologiji (olfaktorični). Meritve se opravijo takrat, ko smrdi, ne pa takrat, ko bodo »smrdljivci« ali občinski organi pozvali merilce.
- Ugotoviti, oziroma se dogovoriti (občinska uprava – CI, prizadeti občani) o tisti zgornji meji smradu, pogostosti izpustov, pa tudi o vremenskih razmerah, ki so še sprejemljivi za okoliške prebivalce (menimo, da za omejevanje ne rabimo kakšne državne zakonodaje, ampak dogovor, ki mu sledi izdaja občinskega sklepa).
- V kolikor proizvajalci smradu ne morejo ali nočejo zmanjšati količine smradu po izbrani metodologiji na dogovorjen raven, pa obstaja več možnosti:
- selitev na novo lokacijo (na hitro smo sicer prišli do dveh, vendar glede na to, da pri tem še nismo preverjali omejitev Krajinskega parka Barje, Natura 2000, itd., niti nismo preverjali ali se smrad dviguje ali lebdi po nižini (oziroma spušča)) o konkretnih lokacijah še ne bi govorili) – nekako pa smo določili mejo najmanj 2 km od strjenega naselja, za vse občane znotraj tega obroča pa naj bi proizvajalec plačeval “okoljsko” rento. Pri selitvi, oziroma pri iskanju nadomestne lokacije, bi sem morala vključiti tudi občina z ustreznim prostorskim načrtom;
- plačevanje nekakšne okoljske rente okoliškim prebivalcem v krogu 2 km (oziroma dogovor) od vira smradu nad še dopustno oziroma dogovorjeno ravnijo;
- ukinitev te dejavnosti na Vrhniki.
S predstavniki CI smo se že dobili na prvem delovnem (spoznavnem) sestanku (zapisnik) in začeli s prvimi aktivnostmi na tem področju
VIR
- Odgovor Nacionalnega inštituta za javno zdravje z dne 1. 8. 2014 na dopis CI Vrtnarija in Zlatica z dne 27.7.2014,
- Program Liste za razvoj vrhniškega podeželje.
LITERATURA
- RosenKranz HS, Cunnigham AR. Environmental Odors and Health Hazards. The Science of the Total Environment 313:15 – 24 (2003).
- Schiffman SS, Williams CM. Science of odors as a potential health issue. J.Environmental Quality 34:129 – 138 (2005).