Informacija o poteku 26. redne seje Občinskega sveta

Dne 5. 7. 2018 je potekala 26. redna seja Občinskega sveta, ki je bila po svoji vsebini srednje zahtevna, po obsegu ena daljših, po svojem trajanju pa skoraj rekordna, saj je trajala več kot 5 ur. Bo pa ta informacija vseeno krajša, saj smo vam dve najpomembnejši točki že podrobno predstavili v ločenih prispevkih, pa tudi sicer pri nekaterih točkah tokrat ni kaj posebnega za komentirati.

Za to sejo je bilo predvidenih skupno 16 točk, če izpustimo pregled in potrditev zapisnika prejšnje, to je 25. redne seje ter pobude in vprašanja občinskih svetnic in svetnikov, pa je bilo teh točk skupno 14, in sicer:

  • Predlog Odloka o sofinanciranju letnega programa športa v občini Vrhnika,
  • Predlog Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Tojnice 3,
  • Predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Kovinarske,
  • Predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za počitniško naselje Prezid 1-del,
  • Predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za počitniško naselje Prezid 2-del,
  • Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem lokacijskem načrtu Kočevarjev vrt,
  • Revidirano letno poročilo JP Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. za leto 2017,
  • Predlog spremembe sklepa o pristopu k članstvu v mednarodni strategiji »Zero waste 2020«,
  • Predlog Odredbe o spremembah in dopolnitvah Odredbe o prometni ureditvi in uvedbi časovno omejenega parkiranja na javnih parkiriščih v Občini Vrhnika,
  • Premoženjsko pravne zadeve:
    • a) Prenehanje statusa javnega dobra na parc. št 2863/15 k.o. Vrhnika,
    • b) Prenehanje statusa javnega dobra na parc. št. 1023/36 k.o. Smrečje,
    • c) Prenehanje statusa javnega dobra na parc. št. 2511/13 k.o. Blatna Brezovica in del parc. št. 2511/2 k.o. Blatna Brezovica,
    • d) Prenehanje statusa javnega dobra na parc. št. 1933/2, 1935/13 in 1935/18, vse k.o. Zaplana,
    • e) Prenehanje statusa javnega dobra na parc. št. 1902/9, 1902/10, 1904/1 in 1904/3, vse k.o. Zaplana,
    • f) Prenehanje statusa javnega dobra na parc. št. 2858/15, 2858/18 in 2858/20, vse k.o. Vrhnika,
    • g) Prenehanje statusa grajenega javnega dobra pri parc. št. 1587/14, k.o. Vrhnika.
  • Predlog Načrta ravnanja s premičnim premoženjem občine Vrhnika za leto 2018,
  • Predstavitev situacije v družbi Kemis, d.o.o.,
  • Končno poročilo Nadzornega odbora Občine Vrhnika o nadzoru nad poslovanjem Zdravstvenega doma Vrhnika,
  • Imenovanje izvedenca za nadzor projekta Obnove vodovoda na Robovi cesti.

Kot je to že praksa v teh naših informacijah o poteku sej Občinskega sveta, vam ne glede na dnevni red pobude in vprašanje občinskih svetnic in svetnikov predstavljamo na začetku te informacije.

V ZVEZI Z VPRAŠANJI, POSTAVLJENIMI NA PREJŠNJI, TO JE 25. REDNI SEJI OBČINSKEGA SVETA

Kar se tiče vprašanj, ki smo jih preko našega predstavnika postavili na prejšnji redni seji Občinskega sveta, smo z  odgovori občinske uprave bolj ali manj zadovoljni (kolikor smo pač lahko zadovoljni, še posebej v zvezi z vprašanjem, ki se je nanašalo na dejavnosti Kemisa).

Ni pa nam bil všeč tudi odgovor na vprašanje, ki se je nanašalo na parkirišče pred Kulturnim centrom. Tam so namreč na povoznih površinah nameščene PVC mreže, ki so po komaj dveh letih popolnoma uničene. Ali je to zaradi neustreznih materialov ali slabe izvedbe ne vemo, nas pa zanima, ali bo občina kot investitor zaradi tega uveljavljala bančno garancijo in s tem zavarovala svoje interese.

Odgovor nadzornika teh del je bil tak, da ni ne tič ne miš. Želimo konkreten odgovor na konkretno vprašanje, na katerega pa bomo morali, kot kaže, čakati do septembra. Žalostno!

VPRAŠANJA, POSTAVLJENA NA TEJ, TO JE 26. REDNI SEJI OBČINSKEGA SVETA

Na tej seji smo preko našega predstavnika v Občinskem svetu postavili dve vprašanji, in sicer:

  1. Več stanovansjki objekt na Verdu, tako imenovana Maroltovina še kar naprej buri duhove. Na prejšnjih sejah smo spraševali, kako je s priklopi tega objekta na komunalno opremo, pa nihče o tem nič ne ve. Dejstvo je, da je večina stanovanj v njem oddanih, da ima objekt tekočo vodo in elektriko ter da ta voda, kot odpadna komunalna voda nekam odteka. Zato smo se malo pozanimali naokrog in ugotovili, da je objekt priklopljen tudi na kanalizacijo. Naj na tem mestu spomnimo, da investitor tega objekta (ki ni Vrhničan) ni dobil odločbe o odmeri komunalnega prispevka oziroma je bila preklicana, ker naj ne bi imel veljavnega gradbenega dovoljenja. To seveda pomeni, da komunalnega prispevka tudi ni plačal. Da je ironija (ob vsej navidezni nemoči občinske uprave) še večja, je ustreznost – lahko tudi neustreznost priključka na javno kanalizacijsko omrežje pregledal tudi predstavnik Komunalnega podjetja Vrhnika. Kaj je ugotovil ne vemo. Dejstvo pa je, da je prišel.

Vprašanje na tem mestu je, zakaj morajo potem vsi drugi občani, ki so se morali, brez da bi jih kdo vprašal za mnenje, priklopiti na novo zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, pred tem pa so seveda dobili tudi krepko zasoljene odločbe o odmeri komunalnega prispevka, zaradi katerih so bili velikokrat prisiljeni uporabljati tudi različna pravna sredstva. Naj potem to velja tudi za njih. Saj kar velja za enega, velja tudi za vse ostale !

Odgovor župana je bil, da to pa res ne more biti tako in da bodo celotno zadevo preverili in ustrezno ukrepali. Kako bodo ukrepali pa še malo počakajmo, o razpletu pa vas bomo seveda obvestili takoj, ko bomo prejeli uradni odgovor.

  1. Drugo vprašanje se je nanašalo na sofinanciranje občine pri investicijah v zvezi z gradnjo občinskih cest in javne razsvetljave, ki se je po dveh naših amandmajih iz prejšnjih 25% povečalo na 50%, kar pomeni, da občani in Krajevne skupnosti plačajo manj, kar je glede na to, da gre za komunalno opremo, ki je v 100% lasi občine, popolnoma logično.

Problem je v tem, da je pred tem, to je, ko je občina te investicije financirala le 25%, veljal »tihi« dogovor, s katerim je občina financirala celotno pripravo za na primer asfaltiranje, samo asfaltiranje pa je financirala 25%, 75% pa občani in Krajevna skupnost. Ko smo dosegli, da se delež sofinanciranje občine poveča na 50%, pa je občinska uprava, brez da bi kogar koli o tem seznanila, ukinila prej omenjeni tihi dogovor tako, da 50% celotne investicije plača občina ostalih 50% pa občani in Krajevne skupnosti.

Res je, da Odlok o proračunu občine določa, da gre za sofinanciranje investicije, to pomeni celotne investicije, pa vendar se to tako ne dela. Nekega pametnega odgovora v zvezi s tem pa ni bilo. Ne bomo komentirali !

SEDAJ PA K OSTALIM TOČKAM TE SEJE:

V zvezi s Predlogom Odloka o sofinanciranju letnega programa športa v občini Vrhnika lahko rečemo le to, da se je v razpravi pokazalo, da njegova vsebina še zdaleč ni usklajena in je tako neprimerna za morebitni sprejem, zato je bila točka do septembra umaknjena, do takrat pa jo mora pripravljavec, to je ZIC, ustrezno in primerno uskladiti.

Pri Predlogu Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Tojnice 3 gre za pobudo investitorja, to je DVIG d.o.o., Vrhnika, da na območju, na katerem stoji nedokončan klavni in predelovalni objekt, ki je bil zgrajen s strani takratnega investitorja Marjana Kavčiča, ta objekt rekonstruira in izvede ureditev zunanjih površin in priključkov za vozil za lastne potrebe.

Tak predlog seveda podpiramo in se z njim strinjamo, zato ni bilo nobenega razloga, da bo ga zavračali.

Za podobno zadevo gre tudi pri Predlogu Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Kovinarske, kjer ima pobudnik izdelave tega OPPN, to je podjetje Kovinarska Vrhnika d.o.o., namen povečati proizvodne zmogljivosti z razširitvijo obstoječe stavbe in gradnjo novih objektov ter urediti pripadajoče zunanje površine.

Na podlagi podatkov iz samega gradiva in po podrobnejši predstavitvi nismo imeli razloga, da takega predloga ne podpremo.

Malo bolj zanimivi sta bili naslednji dve točki, in sicer Predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za počitniško naselje Prezid 1-del in Predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za počitniško naselje Prezid 2-del, pa ne zaradi same vsebine, kot zaradi samega soinvestitorja, ki očitno išče nove tržne možnosti, kot recimo temu ustrezna alternativa temu, kar dela v občini sedaj, to je Rajko Mivšek, skupaj z še enim soinvestitorjem, ki mata namen zgraditi 3 oziroma 4, to je skupno 7 počitniških objektov.

Ena temeljnih prioritet Liste za razvoj vrhniškega podeželja je tudi razvoj vseh oblik sobodajalstva na Vrhniki, zato takemu predlogu v načelu ne moremo in tudi ne nasprotujemo. Kot rečeno, nas je malo »zbodlo« predvsem to, kdo je soinvestitor take pobude in kasneje gradnje počitniških objektov. Upajmo, da bo kasneje, to je pri sami izvedbi te investicije, vse teklo tako, kot je prav in skladno z izkazanim namenom. Sicer pa bomo to namero in investicijo v prihodnje še toliko bolj pozorno spremljali.

Tudi pri naslednji točki, to je Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem lokacijskem načrtu Kočevarjev vrt, ge za pobudo investitorja, ki namerava na delu prostih stavbnih zemljišč na tem območju graditi enodružinski stanovanjski objekt z vso potrebno prometno, energetsko in komunalno opremo. Za pridobitev gradbenega dovoljenja za nameravano gradnjo  pa je potrebno dopolniti in spremeniti veljavni Odlok o lokacijskem načrtu Kočevarjev vrt, čemur seveda nismo nasprotovali.

Glede Revidiranega letnega poročila JP Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. za leto 2017 smo vam obširnejšo informacijo o našem pogledu na ta dokument že predstavili na naši spletni strani, zato je na tem mestu ne bi ponavljali. Lahko pa vam povemo, da smo vse naše pripombe in pomisleke v zvezi s tem prejšnji ponedeljek, to je 9.7.2018 posredovali direktorici JP KP Vrhnika z rokom 18.7.2018, ki pa nam je odgovorila, da nam zaradi prevelike zasedenosti nje in vodje računovodstva, odgovora v tem roku ne morejo posredovati, ga pa bodo v 30 tednu tega leta, to je drugi teden, če se ne motimo. Seveda vas bomo o tem odgovoru seznanili.

O Predlogu spremembe sklepa o pristopu k članstvu v mednarodni strategiji »Zero waste 2020« smo vas seznanili že v informaciji o poteku 14. redne seje Odbora za ekologijo in infrastrukturo. Glede tega lahko rečemo le to, da nam vse skupaj ni preveč všeč.

Občinski svet občine Vrhnika je namreč na 25. redni seji dne 19.6.2014, to je v prejšnjem mandatu, obravnaval Pristop k mednarodni strategiji »Zero waste« in sprejel sklep, da občina pristopa k članstvu v tej mednarodni strategiji.

Za tem je občina Vrhnika skupaj z občino Log-Dragomer in občino Borovnica ob sodelovanju z JP KP Vrhnika 9.7. 2014 podpisala sklep o pristopu k članstvu v mednarodni strategiji »Zero waste 2020«.

Predsednik komisije za spremljanje in uresničevanje ciljev v  mednarodni strategiji »Zero waste« je dne 5. 4. 2018 predlagal spremembo osnovnega sklepa z dne 9. 7. 2014, s katerim predlaga spremembo predhodno navedenega sklepa o pristopu k članstvu v mednarodni strategiji »Zero waste 2020«, s katerim predlaga zmanjšanje načrtovane količine nastalih koristnih in nekoristnih odpadkov na prebivalca na 350 in ne več na 300 kg na prebivalca, saj po pojasnilu JP KP Vrhnika nismo zmožni dosegati cilja, to je 300 kg odpadkov na prebivalca.

Pri tem nas je najbolj zanimalo, na podlagi katerih analiz je predlagatelj prišel do tega podatka, saj to v marsikaterem primeru pomeni, da bodo bolj skrbni občani morali pridelati več odpadkov, kot do sedaj, po drugi strani pa ta isti predlagatelj ne prihaja nasproti s predlogom, kako kljub vsemu količino teh odpadkov zmanjšati. Kajti ta predlog ni rešitev.

Zakaj na primer Komunalno podjetje, ki je upravljavec tržnice na Vrhniki, raje ne pozove na primer vseh, ki na njej prodajajo svoje izdelke, da namesto PVC zabojčkov uporabljajo lesene, da namesto PVC vrečk uporabljajo papirne, ki jih lahko konec koncev subvencionira samo Komunalno podjetje.  In glede na to, da smo v mesecu svetovnega zavzemanja za manj plastike, bi lahko to isto Komunalno podjetje pozvalo vse trgovske hiše na Vrhniki, da se zavzamejo za manj PVC embalaže in sicer za manj plastike, od vrečk do embalaže. Sicer je uspeh v zvezi s tem malo verjeten, pa vendar. Bila bi korektna gesta in vsaj poskus, da gremo v jasen korak k zmanjševanju količine odpadkov na Vrhniki.

Odgovor direktorice Komunalnega podjetja je bil, da so vse to že poskušali a brez uspeha. Prav. Poskušajte še naprej !  Sicer je bil ta predlog sprejet, sami pa se z njim nismo strinjali.

O Predlogu Odredbe o spremembah in dopolnitvah odredbe o prometni ureditvi in uvedbi časovno omejenega parkiranja na javnih parkiriščih v Občini Vrhnika smo vas ravno tako podrobno seznanili v informaciji o poteku 14. redne seje Odbora za ekologijo in infrastrukturo.

Gre za to, da občinska uprava izpostavlja perečo problematiko parkiranja na širšem območju centra Vrhnike. Ker je cesta pri domu obrtnikov sedaj asfaltirana je bil dan predlog, da se območje časovno omejenega parkiranja med delavniki razširi tudi na to območje.

V Listi za razvoj vrhniškega podeželja se ne strinjamo z načinom urejanja oziroma reševanja problema parkiranja na Vrhniki, o čemer smo napisali in povedali že marsikaj. Sicer se strinjamo, da modra cona omejuje morebitne voznike, da svoja vozila na takih parkiriščih puščajo cel dan, vendar ta način ni rešitev za reševanje problema parkiranja. Konec koncev je občinska uprava ravno s tem namenom izvedla investicijo P&R v Sinji Gorici, pa lahko vidimo, kaj se s tem projektom dogaja. Nič ! Na njem se dogaja vse, le tega, za kar je bila izvedena, ne.

Stanovalci, ki živijo na koncu te ulice, se s predlogom uvedbe modre cone na tem delu strinjajo, zato temu predlogu zgolj zaradi tega in iz spoštovanja njihovega mnenja, nismo nasprotovali, saj dokler nimamo boljše rešitve, je tudi ta lahko v redu. Smo pa na seji povedali svoje mnenje o tem in bili pri glasovanju vzdržani.

Z naslednjo točko, to so Premoženjsko pravne zadeve, ki je zajemala:

a) Prenehanje statusa javnega dobra na parc. št 2863/15 k.o. Vrhnika,

b) Prenehanje statusa javnega dobra na parc. št. 1023/36 k.o. Smrečje,

c) Prenehanje statusa javnega dobra na parc. št. 2511/13 k.o. Blatna Brezovica in del parc. št. 2511/2 k.o. Blatna Brezovica,

d) Prenehanje statusa javnega dobra na parc. št. 1933/2, 1935/13 in 1935/18, vse k.o. Zaplana,

e) Prenehanje statusa javnega dobra na parc. št. 1902/9, 1902/10, 1904/1 in 1904/3, vse k.o. Zaplana,

f) Prenehanje statusa javnega dobra na parc. št. 2858/15, 2858/18 in 2858/20, vse k.o. Vrhnika,

g) Prenehanje statusa grajenega javnega dobra pri parc. št. 1587/14, k.o. Vrhnika,

vas ne bomo preveč obremenjevali. Naj povemo, da gre v vseh primerih za pobude občanov kot strank v teh postopkih, bodisi za odkupa, menjavo ali zamenjavo določenih delov zemljišč v obojestransko korist, vsi postopki pa so medsebojno usklajeni, tako da ni v nobenem primeru nič spornega.

Zadeva je tako bolj ali manj formalna, zato tem predlogom nismo nasprotovali in smo jih soglasno podprli.

V zvezi s Predlogom Načrta ravnanja s premičnim premoženjem občine Vrhnika za leto 2018 lahko rečemo le to, da se je z razpisom Ministrstva za zdravje za nakup vozila za urgentnega zdravnika, ki ga bo uporabljal ZD Vrhnika.

V občinskem proračunu je za te namene že predvidenih 68.000 EUR kot investicijski transfer javnim zavodom. Glede na to, da na ta javni razpis lahko kandidira občina in ne javni zavod, je potrebno za uspešno prijavo na razpis sprejeti tudi Načrt ravnanja s premičnim premoženjem občine Vrhnika.

Tu verjetno ni kaj posebnega za dodati. Predlog podpiramo in je bil tudi soglasno sprejet.

Tako enostavno pa ni šlo pri naslednji točki, to je Predstavitev situacije v družbi Kemis, d.o.o., o kateri pa so vas podrobno seznanili že v našem posebnem prispevku, ki smo ga objavili na naši spletni strani, kjer so ga lahko preberete v celoti. Zato vseh naši pomislekov in pogledov na to ne bi ponavljali, vabimo pa vas, da si ga seveda preberete, saj je v marsičem zanimiv.

S Končnim poročilom Nadzornega odbora Občine Vrhnika o nadzoru nad poslovanjem Zdravstvenega doma Vrhnika, Nadzorni odbor Občinski svet seznanja z zaključnimi ugotovitvami, do katerih je prišel v postopku nadzora poslovanja tega javnega zavoda v občini. Ta ugotovitev je, da ni zaznal nepravilnosti na nadzorovanem področju, zato tudi ni predlagal priporočil oziroma predvidel ukrepov, kar nas seveda veseli.

Kot predzadnja, hkrati pa ena bolj neverjetnih točk te seje – neverjetnih po načinu odziva konkretnih občinskih svetnic in svetnikov, je bila točka z naslovom  Imenovanje izvedenca za nadzor projekta Obnove vodovoda na Robovi cesti.

Gre za to, da je Nadzorni odbor občine Vrhnika pri nadzoru izvedene investicije, to je obnova vodovoda na Robovi cesti, ugotovil kršitve predpisov s področja javnih financ in javnega naročanja. Da bi preveril smotrnost, gospodarnost in učinkovitost same izvedbe obnove vodovoda na Robovi cesti, je Nadzorni odbor določil, da bo to preveril s posebnim nadzorom, ki ga bo izvedel v letu 2018, pri tem pa je ocenil, da bo za izvedbo tega nadzora potreboval posebnega izvedenca, zato je v svojem sklepu navedel, da bo Občinskemu svetu predlagal, da imenuje izvedenca za posamezne strokovne naloge tega nadzora. Predlog je tudi skladen z Zakonom o lokalni samoupravi, ki določa, da lahko Nadzorni odbor za izvajanje posameznih strokovnih nalog, angažira izvedenca, seveda določene stroke.

Pri tem gre za strokovne naloge, za izvajanje katerih Nadzorni odbor med svojimi člani nima ustreznega strokovnjaka, sicer bi te naloge izvedel sam. Postopek oddaje javnega naročila bi v tem primeru izvedla občinska uprava, kot najboljši oziroma najcenejši ponudnik za izvedbo te strokovne naloge pa je bil predlagan Vodnar d.o.o., Ljubljana.

Tu pa se je začelo ! Najprej je jasno in glasno, da tega predloga ne podpira, izjavil župan. Povedal je, da to ne more biti navadni izvedenec, ampak mora biti to sodni izvedenec, saj v primeru, da zadeva pride na sodišče, mnenje takega izvedenca ne bo štelo in podobni nesmisli.

Na to se je odzval naš predstavnik, ki je predstavil, kaj je sodni izvedenec, katera zakonodaja ga ureja ter kdo in v katerih primerih ga lahko angažira in da to ni izvedenec, kot ga določa Zakon o lokalni samoupravi in ki ga predlaga Nadzorni odbor, Občinski svet pa tudi ni tisti, ki sodnega izvedenca lahko angažira. Pa ni nič pomagalo.

Nato sta se odzvala svetnika županove liste, to je ga. Nataš Grom in g. Janko Skodlar, podžupan, ki sta hitela razlagati, ali bolje rečeno prepričevati ostale iz svoje sredine, da to, kar predlaga Nadzorni odbor, pa res ni v redu in da tako pač ne more biti. Samo da se v to investicijo, ki jo je Nadzorni odbor označil kot sporno, ne bi nihče podrobneje spustil. Njima in županu v bran pa je s podrobnimi obrazložitvami na koncu stopila tudi direktorica občinske uprave.

Le zakaj taki okopi, spoštovani kolegi in kolegice občinski svetniki ? Ali vas je morda česa strah ? Ali glede na vse izrečeno iz vaših ust – Ali vas je kaj sram ? Vsaj moralo bi vas biti ! Res žalostno !

Konec koncev je šlo za povsem zakonit predlog  Nadzornega odbora, ki bi občinski proračun stal 854 EUR, skupaj  z DDV (da, prav ste prebrali), ampak ne, ker ne. Ne bomo niti razlagali, kakšen je bil zaključek te točke. Kakšen je bil izid glasovanja oziroma, ali je bil predlog Nadzornega odbora sprejet ali ne, pa uganite sami.

Tej točki so sicer sledile še pobude in vprašanja članov Občinskega sveta, ki pa smo vam jo predstavili že v uvodu te informacije.

Tako, zopet nekaj informacij s te zadnje seje Občinskega sveta, za katere upamo in verjamemo, da so za vas koristne, si pa jih po našem mnenju vsekakor zaslužite, saj imate pravico izvedeti vse o tem, kaj se dogaja na sejah Občinskega sveta,predvsem pa tisto, česar na običajen način ne morete izvedeti, pa se vseh nas še kako tiče.

Lista za razvoj vrhniškega podeželja

Ta vnos je bil objavljen v Novičke, Seje OS. Zaznamek za trajno povezavo.