Večina staršev si želimo, da bi naši otroci poleg materinega jezika govorili vsaj še en tuj jezik. Ponavadi je to angleščina ali nemščina.
Naja Ferjan Ramirez, slovenska raziskovalka na Inštitutu za učenje in možganske znanosti v Seattlu pravi, da ko se otrok rodi, zanj noben jezik še ni tuj, čeprav obstajajo domneve, da je že v maternici sposoben zaznati, kateri je materni jezik. Opremljen z vsemi 800 glasovi oziroma fonemi, kolikor jih vsebujejo vsi jeziki sveta, se je otrok sposoben naučiti vsakega jezika, celo več njih. To pa le pod pogojem, da posluša naravne govorce.
In zakaj je pomembno, da otroci pri učenju tujih jezikov slišijo jezik od naravnih govorcev?
Jezik se začnemo učiti s posameznimi glasovi. Najprej so to samoglasniki, nato soglasniki, potem zlogi, besede. Naravni in nenaravni govorci te glasove izgovarjajo drugače. Če bi analizirali glasove nenaravnih govorcev bi videli, da zvenijo drugače kot pri naravnih, in to otroški možgani prepoznajo. Glede na to, da je to sam začetek otrokovega jezikovnega razvoja, vpliva na vse nadaljnje korake. Drugi razlog je to, da so se naravni govorci sposobni z otrokom pogovarjati tako, da ne razmišljajo, katero besedo bodo uporabili, saj se z njimi pogovarjajo spontano, razloži Neja Ferjan Ramirez.
Če se začnemo jezika učiti, ko smo že dobri govorci prvega jezika, uporabljamo tega kot podlago za učenje drugega jezika. Če drugega jezika ne uporabljamo dovolj pogosto, ves čas prevajamo. Otroci pa ne razmišljajo tako, če se učijo dveh jezikov naenkrat.
Učenje tujega, ali če želite, ciljnega jezika, je tako najbolje prepustiti učitelju, ki mu je ta jezik materni jezik, in ki izvira iz države, kjer je ta jezik doma. Naravni govorec namreč zelo dobro pozna okoljske specifike rabe svojega jezika. V besedilo zna vključiti najprimernejše inačice v tujem jeziku, saj pozna in razume njihov širši kontekst. Pri učenju tujega jezika se učitelji, pa tudi prevajalci, namreč pogosto srečuje s problemom terminov, ki nosijo več različnih pomenov. Naravni govorec lahko pravilno odloči najprimernejšo rabo, in sicer glede na ciljno občinstva, to so bodici predšolski ali osnovno šolski otroci, kontekst ali kulture. Uporablja tudi ustrezne metafore in idiome, značilne zgolj za določen jezik, ter jezikovne figure, ki so tesno povezane s poglobljenim jezikovnim znanjem in jih običajni jezikoslovci lahko sprevidijo. Naravni govorci s svojim znanjem in poglobljenim smislom za različna ciljna občinstva jamčijo, da bo oddano sporočilo ali besedilo popolnoma razumljivo in slovnično brezhibno.
In kako je v našem šolskem sistemu?
V predšolskem obdobju v javnih vrtcih obstajajo primeri dobre prakse, ko uvajajo zgodnje učenje tujega jezika, vendar ne z naravnim govorcem. Vrtci Montessori so v slovenskem prostoru ena od izjem, ki zaposlujejo naravne govorce angleškega jezika.
Tudi v osnovnih šolah so sicer redki primeri dobre prakse, ki vključujejo naravne govorce v pedagoški proces, vendar projektnega značaja.
V Evropi v nekaterih državah delajo premike in sistemsko urejajo izobraževanje v dveh jezikih z naravnimi govorci drugega jezika.
Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (Uradni list RS, št. 57/07, 65/08, 99/10, 51/14, 64/15 in 47/17) določa normative in standarde ter elemente za sistemizacijo delovnih mest za obvezni in razširjeni program ter za druga dela, za katera se zagotavljajo sredstva iz državnega proračuna tako, da naravni govorec angleščine ne sodi med sistemizirana delovna mesta za izvajanje programa osnovne šole v skladu z navedenim pravilnikom, zato zaposlitev naravnega govorca angleščine ni sistemsko urejena in tudi ni financirana iz državnega proračuna. Nekatere osnovne šole pa naravne govorce vključujejo kot nadstandardno obliko izvajanja programa.
Na splošno gledano imamo na področju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji še ogromno dela in bi nujno potrebovali novo paradigmo, ki bi predvsem prepoznala otroka in njegove značilnosti v 21. stoletju, pedagoge pa opolnomočiti za Z generacijo.
Prvi tuj jezik imamo že od prvega razreda OŠ naprej, kar je seveda dobro in spodbudno. Tudi v javnih vrtcih je staršem in otrokom omogočeno, da hodijo na razne tečaje tujega jezika.
Da pa bi našim otrokom omogočili vrhunsko obvladati še vsaj en tuj jezik, bi morali biti v stiku z naravnimi govorci v obdobju, ko so njihovi možgani najbolj sposobni za učenje na naraven način.
V Listi za razvoj Vrhnike in podeželja se zavedamo pomena naravnega načina učenja tujih jezikov ne le v osnovnih šolah, ampak tudi v vrtcih, zato želimo po počitnicah začeti z aktivnostmi, ki bodo spodbujale tako vodstvi obeh osnovnih šol, kot tudi vrtcev na Vrhniki, da začnejo z oblikovanjem potrebnih podlag, ki bi omogočile našim otrokom ali vnukom, da se začnejo s tujim jezikom spoznavati in se ga seveda tudi učiti s pomočjo naravnih govorcev.
Rezultate, ki jih ta način učenja tujega jezika prinaša našim najmlajšim, si lahko vsi ogledamo v Vrhniški hiši otrok – Vrtcu Montessori na Vrhniki. In ti rezultati niso le dobri, ampak so izjemni. In te možnosti, ki jo ta vrtec daje otrokom, ki so jim s strani staršev zaupani v varstvo in vzgojo, ne smemo obravnavati kot nek privilegij, ampak kot izziv vsem ostalim institucijam, ki se na Vrhniki ukvarjajo s predšolsko in osnovnošolsko vzgojo naših najmlajših, da temu zgledu sledijo.
Naše ambicije v zvezi s tem so seveda velike, vendar smo glede na zakonsko ureditev kljub vsemu dokaj realni. Na začetku bomo morda lahko sčasoma začeli z enim ali dvema naravnima govorcema enega tujega jezika v eni osnovni šoli, kasneje pa to obliko učenja razširili v obeh osnovnih šolah. Seveda pa je naša želja, da bi bila ta oblika učenja tujega jezika uveljavljena tudi v vseh vrhniških vrtcih.
Zavedamo se, da ne bo lahko, še manj enostavno, vendar to ni razlog, da ne poskusimo, se za to v kar največji meri potrudimo in seveda v tem vztrajamo.
Velikokrat radi rečemo, da so otroci naše največje bogastvo in za njih smo pripravljeni storiti res prav vse. Pomagajmo jim odpreti vstop v svet na čim bolj prijazen in njim najbolj naraven način, ki jim bo na začetku zgolj v veselje, kasneje pa v velik ponos.
Lista za razvoj Vrhnike in podeželja