Samooskrba ni le modna muha, temveč tema, ki je potihoma postavljena v ozadje vseh ljudi. Seveda ne gre pričakovati, da bi na Vrhniki rešili težave samo-oskrbe na nivoju cele Slovenije ali celo širše, lahko pa postavimo zgled občine, ki se loteva rešitve tega, lahko rečemo problema, na povsem enostaven in realen način.
Saj ni potrebno gledati na Vrhniko s ptičje perspektive, dovolj je le pogled s Planine ali katerega drugega hriba na obrobju Ljubljanskega barja, da bi videli, koliko kmetijskih zemljišč in površin je neobdelanih. Ta neobdelanost je posledica tudi menjave generacije, ker mladi ne gremo po poti svojih staršev, ki jim je bilo kmetovanje pred petdesetimi in več leti edina »popoldanska obrt«, nemalokrat pa tudi poklic, ki je preživljal cele družine. Klasičen primer je Stara Vrhnika, kjer so v zbiralnico dnevno oddajali mleko z več kot šestdesetih kmetij, danes pa jih oddaja manj kot deset. Mnogo njiv, ki so pred desetletji služile za pridelavo krme za živino ter pridelavo sadja, zelenjave, vrtnin in zelišč, je sedaj neobdelanih. V preteklosti so si ljudje za svoj vrt izbrali njive, ki so najbližje domu in na katerih se še vedno pridela zelenjava za lastne potrebe, ostale, malo bolj oddaljene pa samevajo.
Barje (slika je le simbolična)
V Sloveniji sicer ni podatka o tem, koliko njiv in vrtov obdelujemo Slovenci in Slovenke, lahko pa se ozremo, na primer v Nemčijo, ki ima okroglo milijon vrtičkov, na katerih vrtičkarji obdelujejo skupaj 46.000 ha površin, mesto z največ vrtički pa je Berlin, ki ima kar 925 vrtičkarskih površin s 73.000 vrtički. Sicer pa imamo (statistično gledano seveda) na prebivalca Zemlje 2.000 m2 njivskih pridelovalnih površin in sorazmeren delež takih površin imamo tudi v občini Vrhnika, kar gre nedvomno izkoristiti.
Na idejo, ki jo bomo opisali kasneje, je prišel to poletje naš ustanovni član Marjan Mesec-Luk iz Stare Vrhnike, ki je svojemu tastu pomagal na »njegovem vrtu«, ki mu ga je oddal (ali posodil, dal v obdelavo, ali …) njegov oče. Na isti veliki njivi pa je še en najemnik iz Verda, kar je lep primer sodelovanja meščanov, ki imajo željo in pripravljenost pridelati lastno hrano in vaščanov, ki imajo željo pri tem pomagati.
Zimsko jutro v Blatni Brezovici (slika je le simbolična)
Korak dlje je šel naš drugi član in občinski svetnik, Viktor Sladič, ki s svojo ženo in družino doma na svojem vrtu in na njivi pri Bistri, ki sta jo brezplačno najela od njegovega svaka, ki je ni potreboval, po biološko dinamični metodi pridelata dovolj zelenjave, vrtnin, zelišč in dišavnic, da so ne le v celoti preskrbljeni s temi živili, ampak jih lahko celo oddajata in zamenjujeta viške. Letos so doma izdelali tudi ličen kurnik, v katerem sedem kokoši pridno nosi domača jajca, že deset let pa pečeta domač kruh iz moke, ki jo z mletjem žit, ki jih kupujeta na okoliških kmetijah, na lastnem mlinu pridobivata sama, ob tem pa Viktor občasno vodi tudi tečaje peke domačega kruha. Tudi to je zgleden primer prepleta želje in pripravljenosti pridelave lastne zelenjave, vrtnin in drugih dobrin.
Osnovi namen ideje, oziroma projekta je pritegniti ljudi, ki so pripravljeni obdelovati sedaj neobdelane kmetijske površine in si pridelati lastno zelenjavo in vrtnine. Najem njive je brezplačen, najemnik kot obdelovalec pa lahko po dogovoru sodeluje le pri plačilu sorazmernega deleža davka za kmetijsko zemljišče in plačilu morebitne dodatne obdavčitve lastnika zaradi oddajanja njiv (ki pa jih praviloma ne bi smelo biti). Dodatne storitve, ki jih najemniku nudi ponudnik, kot na primer oranje, brananje, gnojenje, in drugo, pa so lahko tudi plačljive (lahko tudi v deležu pridelane zelenjave in vrtnin).
Vsi dogovori so izključno v pristojnosti ponudnika in najemnika, ki jih seveda tudi ustrezno zapišeta v najemni pogodbi in notarsko overita. Najemniki se tudi zavežejo, da bodo hrano pridelovali le za lastne potrebe, nadvse priporočena pa je ekološka ali celo biološko dinamična metoda, kot najstarejša ekološka metoda pridelave zelenjave, vrtnin in zelišč. Lista bo pridelovalcem omogočila, da svoje viške ponudi brezplačno na stojnici liste na vrhniški tržnici (stojnica bo najeta enkrat ali dvakrat mesečno).
Stara Vrhnika (slika je le simbolična)
Na spletni strani Liste za razvoj vrhniškega podeželja bomo odprli dodatno rubriko ali portal oziroma dodali povezavo na posebni (nov) spletni program, ki bo omogočal, da se »srečajo« na eni strani lastniki neobdelanih kmetijskih zemljišč, ki so pripravljeni oddati svoje njive pod navedenimi pogoji v najem, na drugi strani pa občani, ki bi si želeli pridelati zelenjavo in vrtnine za lastne potrebe. Lista bo pripravila tudi ustrezno informacijsko podporo, vodila sezname ponudnikov in povpraševalcev, pri ponudbi pa bo dodala še povezavo na Geodetsko upravo RS tako, da bodo povpraševalci hitreje našli »svojo njivo«. Idejo smo člani Liste za razvoj vrhniškega podeželja podprli in jo tudi zapisali v svojem predvolilnem programu.
Dogovorili smo se tudi, da do oblikovanja portala ali spletnega programa, začnemo z zbiranjem potencialnih ponudnikov in povpraševalcev kar v papirni obliki, s pomočjo priloženega obrazca »Obdelaj mojo njivo« v prispevku v januarski številki Našega časopisa ali preko rubrike Sodeluj z nami na spletni strani Liste (v polje Sporočilo je treba vpisati enake podatke, kot se to zahteva v obrazcu). Lahko pa odprete Obrazec_Obdelaj_Njivo, ga shranite na sojem računalniku, izpolnite zahtevane podatke in ga nato v rubriki »Sodeluj z nami« pripnete in odpošljete sporočilo
Vsi osebni podatki, zbrani bodisi z obrazcem, bodisi preko spleta, bodo hranjeni v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
V zvezi s tem se obračamo na lastnike zemljišč, primernih za njivo ali vrt, ki jih ne potrebujejo in so jih pod predlaganimi pogoji pripravljeni oddati zainteresiranim občankam in občanom v brezplačen najem, kot tudi vse tiste občanke in občane, ki seveda še nimajo svojega vrta ali njive, si pa želijo pridelati lastno zelenjavo, vrtnine in zelišča, da se odzovejo na to pobudo in se s tem tudi z osebnim vključevanjem približajo osnovni ideji samopreskrbe, hkrati pa bo lahko tudi pogled s Planine ali katerega drugega hriba na obrobju Ljubljanskega barja na obdelane kmetijske površine, povsem drugačen.
Želimo vam uspešno kmetovanje!
Lista za razvoj vrhniškega podeželja se zahvaljuje vsem sodelujočim, saj le s skupnimi močmi lahko oživljamo podeželje!