Vprašanje:
mag. Viktor Sladič
Vprašanje je bilo posredovano v Zdravstveni dom Vrhnika Občina Vrhnika postaja rekreativni biser. Imamo mnogo čudovitih točk, ki jih radi obiskujemo. Planina, Star maln, Retovje, Močilnik, Mali plac, Drča, Bobrova pot … Ker območje Slovenije spada med najbolj izpostavljene države sveta za nevarnost okužb z klopnim meningoencefalitisom, dajem pobudo, da občina Vrhnika skupaj z Zdravstvenim domom Vrhnika poišče način, ki bi občanom Vrhnike omogočil cenejšo zaščito pred to nevarno boleznijo. Ker so za učinkovito zaščito potrebna 3 cepljenja, je to lahko bodisi kot subvencioniranje določenega števila, na primer enega ali dva od teh cepljenj, ali pa kot procent subvencije v skupnem znesku cene teh cepljenj. Predlagam tudi, da se % oziroma način sofinanciranja prilagodi proračunskim zmožnostim, po možnosti (v kolikor je smiselno) že v tem, nedvomno pa v naslednjem letu.
Odgovor:
V letu 2018 smo v ZD Vrhnika opravili 294 cepljenj KME. To ni število oseb, ampak število cepljenj. Strošek enega cepljenja je 31 EUR. O načinu in obsegu morebitnega subvencioniranja stroškov cepljenja se naj seveda odloči občina. V Programu cepljenja in zaščite z zdravili za leto 2019 NIJZ navaja: V Program cepljenj za leto 2019 je vključeno cepljenje otrok, ki bodo v letu 2019 dopolnili 3 leta starosti (rojeni v letu 2016) in odraslih, ki bodo v letu 2019 dopolnili 49 let (rojeni v letu 1970) proti klopnemu meningoencefalitisu (KME) s tremi odmerki cepiva, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje. To cepljenje se bo lahko začelo izvajati, ko bo na voljo zavarovalniško cepivo za ta namen (predvidoma jeseni). Za informacije o nujnih obiskih zobozdravnikov v ZD Ljubljana smo poslali dopis s prošnjo za ustrezno informacijo ZD Ljubljana.
Odgovor je pripravil: Roman Strgar, direktor zdravstvenega doma Vrhnika
Vprašanje:
mag. Viktor Sladič
Podjetje HUMANA d.o.o. ima na Vrhniki postavljeno precejšnje število kontejnerjev za stara oblačila in obutev. Zanima me, ali podjetje HUMANA d.o.o., ki je privatno avstrijsko podjetje, plačuje občini oziroma JP KP Vrhnika uporabnino – nadomestilo za uporabo javnih površin, ki jih uporablja za izvajanje svoje dejavnosti ali ne? Če jo plačuje, kje je pravna vez oziroma kje se nahajajo sklenjene pogodbe? Ali so ji podeljene javne površine brezplačno? In kdo jim je, če jim je, omogočil brezplačno uporabo javnih površin v občini. Če o tem obstajajo ustrezne pogodbe, prosim za njihovo predložitev, če pa ustreznih pravnih podlag ni, prosim za odgovor, kdo je to odločitev sprejel. O tem vprašanju je bilo v zadnjem času v medijih precej polemike. V Ljubljani so na primer uporabljali javne površine brez kakršnega koli dovoljenja in so jih morali prestaviti na zemljišča v zasebni lasti, izvedeni pa so bili tudi inšpekcijski nadzori.
Odgovor:
Spoštovani, zahvaljujemo se vam za postavljena vprašanja v zvezi z zabojniki družbe Humana d.o.o., postavljenimi na javnih površinah v Občini Vrhnika. V preteklosti je z omenjenim podjetjem bil podpisan tripartitni Dogovor o zbiranju oblačil in obutve (v nadaljevanju: Dogovor) točka 13 stran 8 in sicer z Občino Vrhnika in JP KPV. Prvi dogovor neznanega datuma in letnice je bil sklenjen za dobo treh let z možnostjo podaljšanja. Določb glede morebitnega plačila za uporabo lokacij Dogovor ne vsebuje. Drugi dogovor, ki je tudi v priponki so Občina Vrhnika, JP KPV, d.o.o. in družba Humana d.o.o. podpisali nazadnje dne 26. 1. 2012 za obdobje petih let, v katerem so se dogovorile, da stranke soglasno določijo posamezno lokacijo postavitve zbirnih zabojnikov. Določb glede morebitnega plačila za uporabo lokacij Dogovor ne vsebuje. Kljub temu, da je čas, za katerega je sklenjeni Dogovor, že potekel (26. 1. 2017), se le-ta med strankami še vedno izvršuje, kar pomeni, da Dogovor še vedno velja. Obligacijski zakonik v drugem odstavku 831. člena namreč določa, da če stranke pogodbo, ki je bila sklenjena za določen čas, izpolnjujejo tudi po izteku tega časa, gre za pogodbo, sklenjeno za nedoločen čas. Glede na navedeno, pravna podlaga za (brezplačno) uporabo javnih površin v Občini Vrhnika s strani družbe Humana d.o.o. obstoji. Ob tej priložnosti še nekaj podatkov s številkami glede zbiranja rabljenih oblačil. V letu 2018 so občani občin Borovnica, Log – Dragomer in Vrhnika odložili v zabojnike Humana in zabojnike Zadruge dobrote oz. pripeljali na Zbirni center Vrhnika 133 ton oblačil, obutve, modnih dodatkov, …, skratka stvari, ki sodijo v tovrstno zbiranje. Če bi naši občani odložili omenjenih 133 ton tekstila in obutve v zabojnike za mešane komunalne odpadke (v primeru, da ne bi imeli organiziranega zbiranja) bi to pomenilo po trenutni ceni (strošek Snaga Ljubljana za odlaganje mešanih komunalnih odpadkov) sledeče: 133 ton x 152,2780 €/tono = 20.252 € (to bi bil dodaten strošek odlaganja odpadkov v letu 2018). Prilagamo tudi postavitev zabojnikov za ločeno zbiranje oblek, obutve in ostalega tekstila v letu 2019 za vse tri občine.
Odgovor je pripravil: Mirko Antolović, direktor JP KPV d.o.o.
Vprašanje:
mag. Viktor Sladič
29. 3. 2019 je stopila v veljavo Uredba o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 20/19 in 30/19 – popr.), ki to področje v občini Vrhnika postavlja precej »na glavo«. Z dnem njene uveljavitve se prenehajo uporabljati Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/07 in 61/17 – ZureP-2) in Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07 in 61/17 – ZureP-2), razen 6. Člena, ki se uporablja do uskladitve veljavnih programov opremljanja ter odlokov o merilih in odmeri komunalnega prispevka z določbami te uredbe. Ker tako Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno opremo na območju občine Vrhnika in Odlok o komunalnem prispevku v občini Vrhnika nimata jasne in ustrezne preambule, ni povsem jasno, v katerem roku bo morala občina Vrhnika ta dva odloka uskladiti z določbami te uredbe. Ali je to najpozneje do 17. 11. 2019 (prvi odstavek 34. člena uredbe) ali pa je to v dveh letih po uveljavitvi te uredbe (drugi odstavek 34. člena uredbe). V zvezi s tem predlagam, da občinska uprava pridobi ustrezno pravno mnenje, iz katerega bo jasno razvidno, kateri rok uskladitve obeh odlokov, to je Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno opremo na območju občine Vrhnika in Odlok o komunalnem prispevku v občini Vrhnika, velja za primer občine Vrhnika. Ob tem pa opozarjam občinsko upravo, da nekatere določbe te uredbe že veljajo in jih mora do uskladitve občinskih odlokov že upoštevati. To sta drugi odstavek 35. člena uredbe (način določitev neto tlorisne površine stavbe za novo graditelje) in tretji odstavek 35. člena uredbe (indeksacija obračunskih stroškov na enoto mere ob uporabi povprečnega letnega indeksa cen za posamezno leto). Vsekakor predlagam, da občinska uprava prouči te obveznosti in zagotovi izvajanje te uredbe na predpisan način, da ne bi prihajalo do okoliščin, kot smo jim bili priča v prejšnjem mandatu, ko so občani kljub javnim pozivom prejemali nezakonite odločbe o odmeri komunalnega prispevka, zaradi katerih so morali nekateri iskati pravico na sodišču, kjer so na koncu tudi uspeli.
Odgovor:
Odgovor je pripravil: Oddelek za okolje in komunalo