Komunalno podjetje Vrhnika gre v pravo smer, pred njim pa je še zelo pomemben korak

26.05.2020 je bila na zahtevo 14 članov občinskega sveta občine Vrhnika, s prvo podpisanimi občinskimi svetnicami in svetniki Liste za razvoj Vrhnike in podeželja, sklicana 2. izredna seja Občinskega sveta občine Vrhnika.

Celotno gradivo 2. izredne seje si lahko ogledate na spodnji povezavi:

http://www.vrhnika.si/datoteke/189422._izredna_seja_OS422._izredna_seja_OS.pdf

Tokratna rdeča nit te seje je bilo Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika. Pa ne zato, ker bi bilo s tem podjetjem ali njegovim poslovanjem kaj narobe, temveč zato, ker je njegovo upravljanje in nadzor zapeljano povsem narobe in v nasprotju z veljavno zakonodajo, za kar gre izključna »zahvala« Odloku o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o., ki ga je sprejel Občinski svet v času mandata bivšega župana občine Vrhnika.

Na tem mestu ne bomo komentirali raznovrstnih, tudi ponižujočih izjav nekaterih občinskih svetnikov, ki so v prejšnji sestavi Občinskega sveta predstavljali »oblast« in ki so v veliki meri zaslužni, da tak Odlok o ustanovitvi Komunalnega podjetja imamo, vam pa želimo predstaviti nekatera dejstva iz te, to je 2. izredne seje Občinskega sveta občine Vrhnika:

Občinski svet občine Vrhnika je z več kot tremi četrtinami glasov vseh občinskih svetnic in svetnikov sprejel sklep, da se županu Občine Vrhnika predlaga, da se ustavi postopek izbire direktorja Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika in da se pred njegovim izborom najprej spremeni Odlok o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o., začasnega direktorja pa se imenuje še za eno leto.

Občinski svetniki (oziroma tri četrtine njih) so namreč mnenja, da Komunalno podjetje Vrhnika deluje solidno, Nadzorni svet Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika pa je izvajanje javnih gospodarskih služb ocenil  kot odlično. Indeksi rasti dobičkonosnosti pri tržnih dejavnosti so v drugi polovici leta 2019 pod vodstvom aktualnega začasnega direktorja zavidljivi.

Pol leta je sicer kratka doba, a vse kaže na to, da je g. Mirko Antolović izpolnil svojo obljubo, ki jo je dal javno v Našem časopisu, citiramo: »Ne vidim razloga, zakaj bi mastno plačevali podizvajalce.« Rezultat dobrega poslovanja je tudi dejstvo, da se položnice na Vrhniki, kljub nekajkratnem dvigu vhodnih cen pri odvozu odpadkov, niso dvignile. Verjetno se bodo v prihodnosti vseeno morale, a to bo skrajni ukrep.

Ob tem pa v zvezi s Komunalnim podjetjem Vrhnika ne teče vse optimalno. Postopek izbire direktorja je zašel v slepo ulico, pogledi županov vseh treh občin ustanoviteljic, ki vodijo postopek izbire, so diametralno nasprotni, delovanje organov upravljanja in nadzora pa je zelo otežkočeno. Ker je povrh vsega Odlok o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o. v svojem bistvenem delu neskladen z veljavno zakonodajo, je edini razumen korak v tem trenutku ustaviti postopek izbire direktorja in najprej spremeniti odlok oziroma ga uskladiti z zakonodajo – tudi zaradi preglednosti in strokovnosti izbora direktorja Komunalnega podjetja Vrhnika s polnim mandatom ter predvsem zato, da se postavijo ustrezni temelji za nadaljnje delovanje Komunalnega podjetja.

In v čem je pravzaprav bistvo vsega?

V primeru Komunalnega podjetja Vrhnika imajo namreč župani po »zaslugi« Odloka o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o. pooblastila za njegovo upravljanje in nadzor, čeprav jim to Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije izrecno prepoveduje. Župani namreč na tej podlagi v Komunalnem podjetju vodijo postopek in oblikujejo predlog za izbiro direktorja, lahko samostojno izberejo prokurista z neomejenimi pooblastili, celo spremenijo odločitve Nadzornega sveta, Nadzornemu svetu dajejo obvezna navodila in drugo. Skratka, povsem narobe!

Po eni strani imajo župani široka pooblastila za vodenje občine, so tudi velik naročnik Komunalnemu podjetju, se v funkciji župana z njim pogajajo o sklepanju poslov in z njim podpisujejo pogodbe. Na drugi strani pa s Komunalnim podjetjem upravljajo in ga nadzorujejo. Klasično navzkrižje interesov!

Da je ta ureditev neprimerna, v svojem mnenju potrjuje tudi Komisija za preprečevanje korupcije, pa tudi Ustavno sodišče, ki pravi: »Koncentracija različnih funkcij v eni osebi naj bi po naravi stvari pomenila eno največjih tveganj za korupcijo.«

To se nato odslikava v povsem konkretnih zadevah, na primer:

Župan občine ustanoviteljice je z Komunalnim podjetjem Vrhnika sklenil pogodbo o In-house izvajanju investicije X v vrednosti 40.000 EUR. To se naredi brez javnega razpisa. V tej pogodbi je med drugim tudi določba, ki celoten ali delni prenos izvajanja te investicije podizvajalcu dovoljuje le v primeru, ko na prošnjo izvajalca k temu pisno soglaša naročnik, to je ta isti župan. Komunalno podjetje za tem to investicijo v celoti in brez, da bi za to dobil pisno soglasje naročnika, to je zopet župana (ker ga za to niti ni prosil) preda podizvajalcu, na kar župan ne odreagira. Podizvajalec to investicijo izvede le deloma, saj Komunalno podjetje kljub temu določena dela izvede samo. Po zaključku investicije pa podizvajalec Komunalnemu podjetju izstavi račun v vrednosti 45.000 EUR, to je več, kot je njena celotna vrednost, ki ga Komunalno podjetje tudi plača. In zopet na to nihče ne odreagira. Je tu potreben kakšen komentar? Edino to, da način upravljanja Komunalnega podjetja, določen z Odlokom o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o. vse to dopušča. Res pa je, da se take zgodbe od lanskega maja v Komunalnem podjetju ne dogajajo več.

Ali pa vsem dobro znan projekt Čista Ljubljanica, v katerega je bilo vključenih 7 občin, ki je mnogim Vrhničanom povzročil velike skrbi, celo osebne stiske ali pa vsaj sive lase, čeprav s samim projektom – to posebej poudarjamo, ni nič narobe, saj je bil naravnan k ljudem in za ljudi.

Gre za 9,8 milijona EUR vreden projekt izgradnje javne kanalizacije v občini Vrhnika, ki je bil v 60% financiran s strani Kohezijskega sklada Evropske Unije, 15% je primaknil proračun Republike Slovenije, okvirno 25% pa je predstavljal delež občin, v primeru občine Vrhnika je šlo za približno 15% delež sredstev občinskega proračuna.

Predvidena cena tekočega metra izgrajene kanalizacije je skladno z Investicijskim programom tega projekta na primer v občini Logatec znašala 224 EUR, v občini Pivka 220 EUR, v občini Vrhnika pa 262 EUR. Če pogledamo tako, na hitro, nobene bistvene razlike, se pa ta razlika pojavi kasneje. In zakaj?

Zato, ker se tudi v tem primeru občina Vrhnika, ki jo predstavlja župan, odloči, da izvajanje te investicije z In-house pogodbo prepusti Komunalnemu podjetju Vrhnika. Od tu naprej pa so se dogodki odvijali podobno, kot v predhodno opisanem primeru investicije X.

In kakšen je bil končni učinek tovrstnega izvajanja te investicije? Večji del tega posla opravi podizvajalec, ki je zgolj slučajno isti, kot je bilo to v primeru prej opisane investicije X. Končna cena tekočega metra kanalizacije, izdelane skladno z Investicijskim programom projekta v prej omenjeni občini Logatec in Pivka od predvidene cene odstopa okvirno za 20%, v občini Vrhnika pa je kar za 2,2 krat ali za 220% višja in na koncu znaša preko 580 EUR za tekoči meter izgrajene kanalizacije, brez centralne čistilne naprave seveda.

In tudi zato znaša komunalni prispevek za priklop stanovanjske hiše z neto stanovanjsko površino približno 200 m2 in parcelo okvirne velikosti 450 m2 na javno kanalizacijo, izgrajeno v okviru istega projekta, v občini Vrhnika 2.310 EUR, v občini Pivka pa 338 EUR brez popustov, z vsemi popusti, ki jih ta občina namenja svojim občanom, pa 37 EUR. Da, prav ste prebrali!

Če vas v zvezi s tem zanima kaj več, predvsem pa, če se želite o teh podatkih prepričati, si oglejte spodnjo povezavo:

http://lrvp.si/wp/?p=1353

In zakaj je temu tako? Zato, ker način upravljanja Komunalnega podjetja, določen z Odlokom o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o., to dopušča.

Tudi zato je nujno potrebna menjava Odloka o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika.

Člani Občinskega sveta občine Vrhnika se ob vsem, ne glede na 66% lastništvo, ki jih ima naša občina v Komunalnem podjetju Vrhnika zavedamo, da odloka brez sodelovanje občin Borovnica in Log Dragomer ne moremo spreminjati. Tega niti slučajno tudi nočemo! Nasprotno – verjamemo, da je ureditev upravljanja Komunalnega podjetja Vrhnika, ki bo skladna z zakonodajo, v vitalnem interesu vseh treh občin in hkrati tudi odgovornost vseh treh Občinskih svetov občin ustanoviteljic.

Zato smo na 2. izredni seji med drugim sprejeli tudi sklep: »Občinskim svetom občin Borovnica in Log Dragomer se predlaga, da se ustanovi skupni delovni odbor, ki bo pripravil skupni osnutek spremenjenega Odloka o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika.«

Posebej nas veseli dejstvo, da se je s sklepi Občinskega sveta strinjal tudi župan Občine Vrhnika, g. Daniel Cukjati ter da je bila podpora vsem predlaganim sklepom zelo široka. Glasove ZA so namreč prispevali svetniki 9 svetniških skupin, in sicer LRVP, Desus, SD, SDS, SLS, SMC, NSi, ZaLajf in Zeleni Slovenije.

Razveseljuje tudi dejstvo, da se je Lokalni odbor SDS Vrhnika pripravljen odreči svojemu mestu v Nadzornem svetu Komunalnega podjetja Vrhnika v korist »opozicije« in to predvsem zato, da bo nadzor nad delovanjem Komunalnega podjetja kar se da pregleden in učinkovit.

(Ne) razumemo pa, kako so lahko proti tem sklepom glasovali občinski svetniki stranke Levica in Liste Povezujemo Vrhniko, to je svetniške skupine bivšega župana občine Vrhnika.

Po našem mnenju povsem brez argumentov in mestoma tudi žaljivo. Ampak drugače bi bilo že prelepo!

Lista za razvoj Vrhnike in podeželja

Ta vnos je bil objavljen v Komunalni prispevek, Novičke. Zaznamek za trajno povezavo.