Si predstavljate sprehod po Vrhniki skozi drevored cvetočih dreves ali pa občutke gosta, turista ali obiskovalca, ki ga ob vstopu do našega mesta pospremi urejen nasad skrbno urejenih in v lično črto obojestransko zasajenih dreves.
Lepo, utopično, realno, primerno, potrebno, koristno … ?
To razmišljanje ni novo, saj je že dolgo znano in strokovno dognano, da so zelene javne površine ključne za kakovost bivanja v slehernem bivalnem okolju.
Urejene zelene javne površine so zelo pomembne tudi za dobro počutje in zdravje tako prebivalcev, kot tudi okolja, saj prispevajo k njegovi privlačnosti za razvojne investicije in k vrednosti nepremičnin. Zelene javne površine so tako imenovana kolektivna komunalna infrastruktura, zato je njihovo urejanje komunalna dejavnost, ki se jo vse premalo zavedamo, slabosti neurejenosti tega dela sistema komunalnega upravljanja pa se zaradi narave teh površin pokažejo šele na daljši čas.
Sistemski problem se sicer kaže v odsotnosti podzakonskih predpisov, ki bi morali biti že pred 13 leti izdani na podlagi Zakona o varstvu okolja iz leta 2004, ki opredeljuje pojem »urejanja in čiščenja javnih površin« in so zadostna podlaga za to, da občina razširi bodisi dejavnost obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja in v njih uvrsti dejavnost upravljanja z javnimi zelenimi površinami, ali pa to področje uvrsti kot dodatno dejavnost izbirnih gospodarskih javnih služb, ki jih izvaja Komunalno podjetje, kar bi bilo tudi najbolj smiselno.
Ne glede na to pa bi bilo potrebno in smiselno pristopiti k oblikovanju rešitev za sistemsko urejanje zelenih javnih površin v naši občini in s ciljanimi projekti začeti z oblikovanjem teh površin, saj je pri tem predvsem pomembno zavedanje:
-
da so zelene javne površine nosilke življenjsko pomembnih funkcij ter družbenih, okoljskih in gospodarskih koristi ne le naše, ampak vsake posamezne občine, ki jih nobena druga vrsta površin v urbanem okolju ne more nadomestiti;
-
da zelene javne površine prevzemajo nove pomembne naloge v urbanem okolju občin v Sloveniji;
-
da mora biti preskrba občine z javnimi zelenimi površinami eden od ciljev trajnostne urbane politike občine.
S postopnim pristopom urejanja zelenih javnih površin bomo na nivoju občine in skladno z njenimi potrebami in proračunskimi možnostmi soustvarjali sistem upravljanja z javnimi in drugimi zelenimi površinami, v samem začetku pa bi lahko najprej:
-
v okviru zelenih javnih površin določili, uredili in vzpostavili mesta, ki bodo urejena in opremljena za dojenje otrok (klopi ali točke za dojenje) ter za druženje in igro predšolskih in šolskih otrok ter mladostnikov;
-
v okviru zelenih javnih površin določili, uredili in vzpostavili površine, ki bodo namenjene zasaditvi z vrtninami in zelišči, pri čemer semena in sadike zagotavljajo okoliške kmetije in vrtnarije (kar je tudi ustrezno označeno), urejanje teh površin pa se zagotavlja preko javnih del, s čemer se spodbuja občane k večji pridelavi lastne zelenjave, vrtnin in zelišč (v tujini dobro znan sistem: »Prosim, utrgaj me!«);
-
določili območja – praviloma glavne ulice, ki vodijo v posamezne dele občine in iz njih, ki bodo načrtno urejene z drevoredi*.
* Drevesa so v urbanem prostoru vitalna infrastruktura, ki je enakovredna cestam, šolam, zdravstvenim domovom, energetskim in komunikacijskim omrežjem, zato je treba z njimi ravnati skrbno, načrtovanje tega dela zelenih javnih površin pa zaupati strokovnjakom, to je krajinskim arhitektom.
Pri tem lahko izpostavimo prostorski, okoljski, zdravstveni, finančni in celo gospodarski vidik dreves. Urejeni drevoredi so hkrati tudi pozitivna zunanja podoba naše občine in njenih krajev, ki pusti pozitivni vtis tako pri gostih in obiskovalcih, kot tudi pri njihovih prebivalcih.
Drevoredi, skupine dreves in soliterna drevesa so hkrati pomembni nosilci identitete občine, posamezna skupina odraslih in velikih dreves pa izraža reprezentativno vlogo odprtega javnega prostora.
Poleg tega drevesa opravljajo številne koristne funkcije, ki se jih predvsem v razvitih okoljih vedno bolj zavedajo, in ki se z načrtnim zasajevanjem pripravljajo tudi na dvig temperatur v mestih (na primer v Torontu se načrtno pripravljajo na dvig temperatur v mestu, zato so sklenili, da bodo povečali količino sence, ki jo delajo drevesa. Zadali so si cilj, da bodo drevesa v odprtem javnem prostoru pokrila 40% vseh površin s svojo senco. V francoskem Grenoblu pa so lani sklenili, da bodo vse oglasne panoje odstranili in namesto njih posadili drevesa, kar jim sicer ni povsem uspelo, je bil pa znak, da razmišljajo v pravi smeri in da so drevesa nepogrešljiva infrastruktura v mestih).
Drevesa in drevoredi so tudi pomemben člen ekoloških koridorjev mest in predstavljajo habitate za mnoge živalske vrste. Poleg zmanjševanja onesnaženosti zraka drevesa tudi zmanjšujejo obremenjevanje komunalne infrastrukture, ki odvaja meteorno vodo, saj lahko eno samo odraslo drevo absorbira tudi do 26.000 litrov deževnice, zmanjšuje onesnaženost zraka, vsrkava ogljikov dioksid, kar po tujih izračunih za drevo, ki je sicer vredno 800 – 900 EUR, prihrani 100 – 200 EU letno.
Z drevesi zasenčene stavbe porabijo 25 – 40 % manj energije, kar poleti bistveno prispeva k manjši obremenjenosti energetskega sistema. Konec koncev, drevesa večajo tudi vrednost nepremičnin.
Dokazano pa je tudi, da drevesa zmanjšujejo stres pri ljudeh, z absorbcijo prašnih delcev pa nižajo pogostost astmatičnih in srčnih obolenj ter blokirajo ultravijolične žarke, ki povzročajo kožnega raka.
Kakorkoli, argumentov za je veliko. Vprašanje pri tem pa je, kako je ta tematika razumljiva za odločevalce. Pa ne le na občinski, ampak tudi na državni ravni.
Tako, kot pri vsaki drugi stvari, tudi tu vedno lahko najdemo nešteto izgovorov, zakaj tega ne bi naredili, morda niti poskusili. To je po navadi tudi najlažje. Bolj pomembno je najti razlog, da se tega lotimo in to na koncu tudi naredimo.
Konec koncev, ne gre le za nas, ali pa za goste, turiste ali obiskovalce te naše, sicer zelo lepe občine. Gre za naše otroke, vnuke in vse prihodnje rodove. Za našo prihodnost gre !
Lista za razvoj Vrhnike in podeželja