V rubriki Našega časopisa »Prejeli smo« smo imeli prejšnji mesec priložnost prebrati komentar gospoda Marjana Geohellija z naslovom »Muzej raus! Je na vrsti Cankarjeva rojstna hiša?«, v katerem uvodoma navaja, da se SDS in Lista za razvoj Vrhnike in podeželja s podporniki v imenu občank in občanov občine Vrhnika in za »vrhniški blagor« odpovedujeta z UNESCO-vim priznanjem nagrajene razstave Moja Ljubljanica, ker ni rentabilna, in tako dalje.
Naš komentar na to je zelo kratek. Smešno, patetično, vzeto od ne vemo kje, vendar očitno z točno določenim namenom! Lista za razvoj Vrhnike in podeželja nima kot prvo s tem popolnoma nič, še manj kakršne koli podpornike. Kot smo seznanjeni, tudi nihče nikogar ne meče nikamor in si nihče ne želi, da ta muzej odide. Res pa je, da imamo že od samega začetka pripombe na način njegovega upravljanja. Nikakor pa si v kakršni koli komunikaciji s komur koli ne želimo uporabe besed in izrazov, kot jih v naslovu svojega prispevka uporablja gospod Geohelli, za katere smo bili prepričani, da so stvar zgodovine, ki si je nihče ne želi več.
Ni pa to prvo pisanje gospoda Marjana Geohellija, ki se nanaša na Doživljajsko razstavišče Moja Ljubljanica in v katerem izpostavlja Listo za razvoj Vrhnike in podeželja.
Lansko leto je bil namreč v junijski številki Našega časopisa v rubriki Pisma bralcev objavljen članek imenovanega gospoda z naslovom »Kaj vidi mimoidoči, kar je zapisanega v prejšnji izdaji NČ o zapletih okrog muzeja Ljubljanice«, v katerem med drugim navaja, da si lahko vsi občani, ki imamo internet, na spletnih straneh Liste za razvoj Vrhnike in podeželja (LRVP) v članku z naslovom “Maske so padle! Je Zavod Ivana Cankarja že privatiziran?” pogledajo, kako poteka strašenje in obtoževanje brez dokazov, strokovnjakov iz MGML in zaposlenih v razstavišču ter drugih občanov Vrhnike, ki so z zadrugo Za.Polis izvajali naročilo MGML.
Naš odgovor v zvezi s tem smo v Našem časopisu že objavili in ugotovili, da gre za navadne insinuacije in da gospod Geohelli tega članka ni dobro oziroma ga sploh ni prebral. Kajti če bi ga, bi videl, da gre v njem zgolj in nič več kot za natančno kronološko podajanje dejstev in okoliščin dogajanja v zvezi s projektom Doživljajsko razstavišče Ljubljanica (DRL), ki je v tem članku v celoti podkrepljeno z dejstvi in dokazi.
Predvsem pa v tem članku nihče nikogar ne straši in obtožuje, so pa lahko nekatera dejstva in informacije v njem zastrašujoče.
Tudi ni naš namen opravičevati in razlagati neizpodbitnih dejstev v zvezi z upravljanjem DRL nekomu, ki ne želi videti in noče prikazati javnosti celotne slike, ampak iz nje po lastni presoji izloča le njene delčke in jih nato prikazuje kot golo dejstvo.
Očitno je bila napaka LRVP v tem, da se je takrat javno zavzel za to, da upravljanje DRL na pregleden način prevzame Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika (ZIC) in ne Zavod Škrateljc, ki je bil v času trajanja razpisa za izbor upravljavca DRL s strani Muzeja in galerijami mesta Ljubljane (MGML) več kot očitno favoriziran za upravljavca DRL in mimogrede, ustanovljen le slab mesec dni pred objavo tega razpisa, ZIC pa pri tem popolnoma diskreditiran. To lahko potrdijo tudi takratni člani komisije za izbor upravljavca DRL , ki so kot predstavniki občine Vrhnika v njej sodelovali. Na koncu se je izkazalo, da je Zavod Škrateljc celo davčni dolžnik in je bil ex legis izločen iz postopka.
Naj na tem mestu navedemo prvo dejstvo, ki ga gospod Geohelli imenuje strašenje in obtoževanje:
Na 12. redni seji Občinskega sveta občine Vrhnika (OSOV) z dne 5.7.2016 je bila potrjena vsebina predloženega Sporazuma o partnerstvu med občino Vrhnika, ZIC in MGML za izvedbo projekta vzpostavitve upravljanja razstavišča Moja Ljubljanica, ki je bilo izvedeno v okviru projekta DRL-akronim Ljubljanica, na podlagi katerega naj bi MGML usposabljal ZIC, da bo lahko sčasoma, predvidoma v 3 letih, prevzel samostojno upravljanje DRL.
Dobro leto kasneje je bil na 20. redni seji OSOV sprejet spremenjen, pred dobrim letom sprejeti tripartitni sporazum, in sicer tako, da je bil ZIC iz njega v celoti izločen, celotno upravljanje pa je bilo preneseno na MGML.
V zvezi s tem si bomo dovolili citirati besedilo iz e-dopisa gospe Irene Šinkovec, strokovne vodje projekta DRL in predstavnice MGML z dne 28.6.2017, to je tik pred prej omenjeno 20. redno sejo OSOV, naslovljenega takratnemu županu, podžupanu in še nekaterim iz občinske uprave občine Vrhnika in ZIC, citiramo:
» … tekom izvajanja projekta Vzpostavitev upravljanja razstavišča v Kulturnem centru in razstave moja Ljubljanica se je izkazalo, da javni zavod ZICV ni ustrezna rešitev za dolgoročno upravljanje razstavišča. Problematika je bila predstavljena tako na SVRK, kot tudi na Ministrstvu za kulturo RS (celoten dosje dokumentacije je dostopen pri nosilcu projekta v Občini Vrhnika). S strani nosilca projekta Občine Vrhnika je bil podan predlog, da do zaključka usposabljanja programske ekipe, dela in naloge partnerja 1 (ZICV) prevzame partner 2 (MGML), ki poleg programskega modela pripravi tudi poslovno/produkcijski model z usposobljenimi strokovnjaki za samostojno upravljanje razstavišča v prihodnosti. Po zaključku projektnega dela usposabljanja, bo nosilec projekta Občina Vrhnika razstavišče predal v dolgoročno upravljanje organizaciji, ki bo dela izvajala skladno z rezultati usposabljanja, s cilji projekta EGP in razvojnimi strateškimi načrti lokalne skupnosti. MGML bo po predaji razstavišča v upravljanje še naprej izvajal javno državno službo na razstavljeni zbirki …« konec citata.
Strašenje, obtoževanje ?
In za tem se je zgodila zadruga ZaPolis, ki je bila ustanovljena takoj po 20. redni sejo OSOV, ko je bila izglasovana sprememba tripartitnega sporazuma, s katerim je bil ZIC izločen iz upravljanja DRL.
Korektno bi tudi bilo, če bi gospod Geohelli v svojem pismu izpostavil, na primer cilje projekta upravljanja DRL, ki jih je v razpisu za upravljanje DRL po vsebini oblikoval MGML, in ki so bili v razpisni dokumentaciji hkrati tudi zahteva za bodočega upravljavca DRL (število obiskovalcev, število prodanih vstopnic, število izvedenih delavnic itd.) in se ob tem vprašal, v kakšni meri jih je MGML, tudi z znatnimi sredstvi proračuna občine Vrhnika, dosegel oziroma uresničil.
Ob tem bi se lahko vprašal tudi to, ali je DRL in celotna razstava v njem po svoji vsebini to, kar bi morala skladno z Investicijskim programom projekta DRL biti, in s katero je ta projekt uspešno kandidiral za sredstva iz norveškega mehanizma.
Naj na tem mestu navedemo drugo dejstvo, ki je po mnenju gospoda Geohellija tudi očitno strašenje in obtoževanje:
Gre za del dodatnega gradiva za 3. izredno sejo Občinskega sveta z dne 23. 12. 2015 – Uspešno kandidiranje »DRL« na razpis za sredstva EGP – Tržne možnosti, ki sta ga pripravila takratni podžupan občine Vrhnika in strokovni vodja projekta DRL iz MGML, Citiramo:
“Kompleksna vsebina razvoja vrhniškega prostora iz perspektive reke Ljubljanice bo predstavljena nivojsko in večplastno za različne ciljne publike. Poseben poudarek bo namenjen dinamiki ogleda (slika, zvok, taktili, interakcija, svetlobni in vodni efekti) in sodobnim muzeološkim standardom.
Izkušnja obiskovalca bo večplastna in abstraktno uokvirja tri svetove, ki jih definira prostor reke, kot nosilne gradnice razstave: svet spodaj (podvodni svet, podzemni svet krasa, prostor arheologije, prostor neznanega); svet gladine (nivo vmes, prehajanje enega sveta v drugega, ravnina/tok vode – tok časa); svet zgoraj (svet ob reki, svet ljudi, svet neznanega).
Investicija bo zapolnila vrzeli v dostopnosti do kulturne in naravne dediščine najširši javnosti in omogočila kvalitetnejše življenje lokalnim prebivalcem. Z vzpostavitvijo osrednje informacijske točke bo ustvarjen potencial za izobraževalne, vzgojne, prostočasne in turistične dejavnosti, za razvoj kreativnih industrij, ohranjanje starih obrti in nesnovne dediščine ter s tem zvišana kvaliteta življenja v mestu in širši regiji ter ustvarjena nova delovna mesta. Hkrati bo omogočena vzpostavitev povezave med dvema najbolj obiskanima turističnima destinacijama v Sloveniji (Postojna – Ljubljana) in omreženje lokacij v porečju Ljubljanice s kvalitetno, interaktivno in doživljajsko točko v središču Vrhnike.
Zaključne ugotovitve:
Po izvedbi operacije bo prišlo do izboljšanja ekonomskih kazalcev območja, ki bodo imeli za posledico povečanje blaginje lokalnih prebivalcev, občine in države. Naložba bo dodala vrednost endogenim potencialom”. Konec citata.
In za zaključek še eno dejstvo. To so stroški projekta DRL, ki so po mnenju gospoda Geohellija tudi strašenje in obtoževanje:
DRL kot projekt v sedanji obliki ni padel iz neba, ampak je bilo vanj vloženega precej denarja. Denarja državnega in občinskega proračuna pa tudi denarja iz evropskih mehanizmov. In koliko je bilo tega denarja ?
Sam projekt DRL je stal 1.271.051 EUR, od tega je bilo 420.981 EUR iz občinskega proračuna, 846.063 EUR iz EU transferjev ter 4.008 EUR domačih partnerjev.
Pri tem ne smemo pozabiti, da je projekt v obliki stalne razstave umeščen v objekt, ki ga je bilo treba pred tem kupiti, preurediti, energetsko sanirati in mu omogočiti dostop ter zunanjo ureditev, kar seveda v sorazmernem delu pripada tudi temu projektu.
Tako je znašal strošek nakupa objekta z sedanjo knjižnico, šolskimi prostori in seveda prostori DRL, 2.612.826 EUR, od tega 457.410 EUR iz državnega proračuna ter 2.155.416 EUR iz občinskega proračuna. Seveda nakup objekta ni bil izveden zgolj in izključno za potrebe DRL.
Objekt je bilo treba tudi energetsko sanirati, kar je stalo dodatnih 1.362.394 EUR, od tega 863.138 EUR iz državnega proračuna in 499.256 EUR iz občinskega proračuna.
Zunanja ureditev objektov pa je stala dodatnih 426.449 EUR iz občinskega proračuna.
K temu moramo dodati še sredstva občinskega proračuna, potrebna za kritje razlike stroškov upravljanja DRL, ki so v letu 2017 in 2018 znašala 100.000 EUR, za leti 2019 in 2020 80.000 EUR, v letu 2021 pa je bilo v ta namen predvidenih 60.000 EUR iz občinskega proračuna.
Skupaj je tako ureditev objekta v sedanji obliki z ureditvijo okolice, brez opreme učilnic, ki so v 3. nadstropju in brez opreme telovadnice, znašali 5.672.720 EUR, od tega 1.320.548 EUR iz državnega proračuna, 846.863 EUR iz EU transferjev ter 3.502.102 EUR iz občinskega proračuna, če zanemarimo 4.008 EUR domačih partnerjev in sredstva sofinanciranja programov upravljanja.
Strašenje? Obtoževanje?
In še nekaj! V LRVP ves čas podpiramo ta projekt. DRL tudi javno izpostavljamo kot izhodiščno turistično točko Vrhnike. Nasprotovali smo le načinu njegovega vodenja in vsemu, kar se je dogajalo v zvezi z njegovim upravljanjem.
Konec koncev je LRVP svojo drugo obletnico delovanja obeležila ravno v DRL, ki jo je zaokrožila z vodenim ogledom po razstavi. Več o tem dogodku si lahko gospod Geohelli prebere na spletni strani LRVP v članku za naslovom “V Listi za razvoj vrhniškega podeželja smo obeležili drugo obletnico delovanja” z dne 6.10.2016, v katerem je med drugim zapisano, citiramo:
“V listi namreč menimo, da je ne glede na to, da se glede vodenja tega, za občino Vrhnika izjemno pomembnega projekta, v marsičem nismo strinjali, treba to pridobitev podpreti in predvsem z lastnim zgledom spodbuditi vse občanke in občane, da si stalno razstavo ogledajo, svoja pozitivna občutenja v zvezi z njo pa čim bolj širijo in s tem tudi podprejo”. Konec citata.
Je tudi to strašenje in obtoževanje brez dokazov, strokovnjakov iz MGML in zaposlenih v razstavišču ter drugih občanov Vrhnike, ki so z zadrugo Za.Polis izvajali naročilo MGML?
Na to vprašanje si lahko odgovorite vi sami.
Vaša Lista za razvoj Vrhnike in podeželja