Predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika

Splošno k predlogu odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika

75. člen Zakona o prostorskem načrtovanju v svojem prvem odstavku določa, da se s programom opremljanja za območja, na katerih se s prostorskim aktom predvideva gradnja nove komunalne opreme ali objektov in omrežij druge gospodarske infrastrukture, podrobneje določi komunalna oprema, ki jo je treba zgraditi, roke za gradnjo po posameznih enotah urejanja prostora ter določijo podlage za odmero komunalnega prispevka.

Drugi odstavek tega člena določa, da morajo biti investicije v komunalno opremo iz načrta razvojnih programov utemeljene v občinskem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu.

Skladno s tretjim odstavkom tega člena se s programom opremljanja za obstoječo komunalno opremo določijo podlage za odmero komunalnega prispevka. Podlage za odmero komunalnega prispevka so obračunska območja, stroški komunalne opreme, preračun stroškov na enoto mere in podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka.

Pri pripravi podlag za odmerjanje komunalnega prispevka občina na podlagi četrtega odstavka tega člena upošteva že vložena sredstva v izgradnjo komunalne opreme in investicije v komunalno opremo, ki so določene v občinskem načrtu razvojnih programov za tekoče in naslednje leto.

Ob tem Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/2007) v 4. členu določa, da se s programom opremljanja določi komunalno opremo in drugo gospodarsko javno infrastrukturo, ki jo je treba zgraditi in rekonstruirati skladno s prostorskim aktom občine in roke za gradnjo komunalne opreme po posameznih enotah urejanja prostora. S programom opremljanja se za komunalno opremo skladno s tretjim odstavkom 75. člena Zakona o prostorskem načrtovanju in Pravilnikom o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/2007), določijo tudi podlage za odmero komunalnega prispevka.

Iz navedenega tako sledi, da je temeljni dokument občine za predmetno področje Program opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno opremo, ki poleg ostalih predpisanih vsebin določa tudi podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka, in sicer na način in po postopku, določenim s Pravilnikom o merilih za odmero komunalnega prispevka.

Obravnavani osnutek Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika je pomanjkljiv, saj ne vsebuje in ne obravnava sestavin, ki so predpisane z  Uredbo o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč. Glede podrobnejših meril za odmero komunalnega prispevka, ki jih ureja  Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka, pa občina predpisane vsebine glede odmere komunalnega prispevka poskuša urejati z drugim odlokom, to je predlog Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika.

Tak pristop je v R Sloveniji zelo redek, sicer pa ni nezakonit, čeprav so to vsebine, ki bi jih moral skladno s tretjim odstavkom 75. člena Zakona o prostorskem načrtovanju in 4. členom Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč, urejati  Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno opremo.

Predlogi sprememb in dopolnitev predloga Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika

V tem delu predlogov sprememb in dopolnitev smo se omejili zgolj na besedila posameznih členov predloga, za katere menimo, da niso skladna z določbami posameznih zakonov in predpisov. V drugem delu, ki se nanaša na predlog tega odloka, pa so navedene pomanjkljivosti, za katere ocenjujemo, da bi morale biti v njem v skladu s predpisi upoštevane, pa niso.

K 1. členu:

V zvezi s predlogom 1. člena predlagamo, da se:

  • v drugi vrstici prvega odstavka za besedno zvezo: »stavbnih zemljišč« doda besedna zveza: »s komunalno opremo«;
  • v zadnji vrstici prvega odstavka za besedno zvezo: »in načrtovano gradnjo« doda besedna zveza: »komunalne opreme«;
  • v tretjem odstavku pred zaključkom stavka oziroma pred piko doda besedna zveza: », ki sta ga skupaj s tem odlokom izdelali podjetji ZUM d.o.o., Grajska ulica 7, 2000 Maribor in Kaliopa d.o.o., Letališka cesta 32, 1000 Ljubljana«;
  • da se elaborat iz tretjega odstavka predlogu odloka dejansko tudi priloži.

Obrazložitev:

75. člen Zakona o prostorskem načrtovanju v prvem odstavku določa, da se s programom opremljanja za območja, na katerih se s prostorskim aktom predvideva gradnja nove komunalne opreme ali objektov in omrežij druge gospodarske infrastrukture, podrobneje določi komunalna oprema, ki jo je treba zgraditi, roke za gradnjo po posameznih enotah urejanja prostora ter določijo podlage za odmero komunalnega prispevka.

V zvezi s predlogom dopolnitve tretjega odstavka pa gre za zagotavljanje preglednosti tega akta in ustrezne stopnje pravne varnosti občank in občanov.

K 2. členu:

V zvezi s predlogom 2. člena predlagamo, da se sedmi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Parcela objekta je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu in je po prostorskem aktu opredeljeno kot stavbno zemljišče«.

Obrazložitev:

Definicijo parcele objekta oziroma stavbnega zemljišča definirata drugi in tretji odstavek 2. člena v povezavi z drugim odstavkom 5. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka, ki določajo, da se za parcelo po tem objektu šteje zemljiška parcela ali njen del, na kateri je možno graditi objekt ali je objekt že zgrajen, in za katerega mora zavezanec plačati komunalni prispevek, kot tudi gradbena parcela iz veljavnih prostorskih aktov. Pri površini stavbnega zemljišča, kot merila za odmero komunalnega prispevka iz prve alineje prvega odstavka 5. člena predhodno citiranega pravilnika, ki ga je poleg ostalih meril potrebno navesti v programu opremljanja, pa se upošteva velikost parcele. V primeru, ko le-ta ni določena, pa se za določitev površine stavbnega zemljišča uporabijo merila iz drugega odstavka 5. člena tega pravilnika.

Ob tem je treba upoštevati tudi sodbi Upravnega sodišča RS, in sicer sodbo ev. št.: IU 2103/2011 z dne 24. 5 2012, ki v svojem jedru določa, da ne Zakon o prostorskem načrtovanju, ne Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka, v postopkih za odmero komunalnega prispevka ne dajejo podlage za avtomatično izenačitev površine stavbnega zemljišča s površino katastrske parcele, na kateri (oziroma na delu katere) stoji objekt ter sodbo ev. št.: UL0007525 z dne 18. 04. 2013, ki v prvem odstavku jedra določa, da gradbeno parcelo tvori del zemljišča, na katerem stoji objekt (to je stavbišče) in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu. Le tako površino je treba upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka.

Z obravnavanim predlogom sprememb in dopolnitev tako želimo vzpostaviti jasna merila glede določitve velikosti parcele, ki se upošteva pri odmeri komunalnega prispevka, to je gradbene parcele oziroma stavbnega zemljišča, ki je eno od predpisanih meril za odmero komunalnega prispevka in s tem preprečiti, da bi se velikost te parcele določala nepregledno in v nasprotju s predpisi.

K 4. členu:

V zvezi s predlogom 4. člena predlagamo, da se ga v drugem odstavku dopolni tako, da bo jasno razviden način ugotavljanja skupnih stroškov posamezne vrste komunalne opreme, določen z 12. členom Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč, Uradni list RS, št. 80/2007 (v nadaljevanju: uredba), saj iz preglednice iz drugega odstavka le-ta ni razviden.

Ravno tako iz predhodno navedene preglednice ni razviden način določanja obračunskih stroškov, kot delež skupnih stroškov, ki se financirajo s komunalnim prispevkom, prav tako pa ta preglednica ne vsebuje natančnega prikaza vseh prejetih zunanjih dotacij in virov vlaganj za gradnjo posamezne vrste komunalne opreme, to je najmanj znesek evropskih skladov in državnega proračuna kot tudi znesek namenskih sredstev občinskega proračuna, rezerviranih za gradnjo posamezne vrste komunalne opreme.

Obrazložitev:

Stroške, ki predstavljajo skupne stroške gradnje komunalne opreme, stroške, ki se ne upoštevajo kot skupni stroški ter način ugotavljanja teh stroškov in njihovo izkazovanje, podrobno določa 12. člen uredbe. Prav tako tretji odstavek 11. člena te uredbe določa, da se skupni stroški financirajo iz komunalnega prispevka, proračuna občine, proračuna države in drugih virov,  da občina določi delež skupnih stroškov, ki se financirajo s komunalnim prispevkom in da ta delež predstavlja obračunske stroške.

Iz določil drugega odstavka 4. člena in iz preglednice v delu, ki se nanaša na znesek skupnih stroškov gradnje posamezne vrste komunalne opreme pa vse to ni razvidno, zato je to določbo treba ustrezno dopolniti.

Prav tako iz te določbe ni razviden način določitve obračunskih stroškov, ki se financirajo s komunalnim prispevkom, saj v njej ni prikazan delež evropskih skladov, proračuna R Slovenije, delež namenskih sredstev občinskega proračuna in drugi viri, s katerimi se je gradila posamezna vrsta komunalne opreme. Dejstvo je namreč, da je treba skladno z tretjim odstavkom 11. člena uredbe te deleže natančno določiti, saj sicer ni mogoče ustrezno in pravilno določiti obračunskih stroškov, kot deleža skupnih stroškov. To v primeru kanalizacije, kot vrste komunalne opreme pomeni, da bi bilo treba znesek skupnih stroškov znižati najmanj za znesek vseh prejetih zunanjih dotacij, to je sredstev Kohezijskega sklada in proračuna R Slovenije, ki v projektu Čista Ljubljanica predstavljajo 89,39% načrtovane investicije v to vrsto komunalne opreme. Ob tem pa to, da ta sredstva niso ustrezno prikazana in upoštevana v znižanju obračunskih stroškov lahko pomeni njihovo nenamensko rabo in posledično tudi zahtevo po njihovem vračanju.

Iz elaborata, ki je priložen elektronski verziji predlogov obeh obravnavanih odlokov na spletni strani www.obcina.si v okviru poziva za posredovanje predlogov sprememb in dopolnitev v času njune javne obravnave, je na strani 8 in 9 razvidno zgolj to, da je bil pri izračunu vrednosti kanalizacije upoštevan zgolj delež (lastni viri) v višini 10,07%, kateri viri predstavljajo razliko do 100% vrednosti oziroma 89,93% preostalih sredstev, pa iz tega elaborata ni razvidno.

Iz določil drugega odstavka 4. člena in iz preglednice v delu, ki se nanaša na znesek obračunskih stroškov posamezne vrste komunalne opreme pa vse to ni razvidno, zato je to določbo treba ustrezno dopolniti.

K 5. členu:

V zvezi s predlogom 5. člena predlagamo, da se ga ustrezno dopolni tako, da bo jasno razviden način ugotavljanja obračunskih stroškov posamezne vrste komunalne opreme, kot je to predlagano k predlogu 4. člena, preračunanih nato na enoto mere, to je na m2 parcele in na enoto, to je m2 neto tlorisne površine objekta,  določen z 14. členom uredbe, saj iz predloga te določbe in preglednice le-ta ni razviden.

Ob tem tudi predlagamo, da se v besedilo za oziroma pod preglednico, datum: »1. oktober 2014« nadomesti z datumom: 31. december 2014«.

Obrazložitev:

14. člen uredbe določa način preračuna izračunanih obračunskih stroškov na enoto mere, ki se uporabljajo za odmero komunalnega prispevka. Ker iz predloga 5. člena to ni razvidno, prav tako pa predlogu odloka ni priložen elaborat, v katerem je morda ta način preračuna prikazan, je treba to določbo z vidika zakonitosti in preglednosti posameznih vsebin predloga, ustrezno dopolniti na predlagan način in v skladu z navedeno uredbo, prav tako pa iz predhodno navedenega elaborata ni jasno razviden način ugotavljanja obračunskih stroškov za komunalno opremo.

Glede spremembe v datumu pa predlagamo, da glede na to, da se bosta predloga odlokov predvidoma sprejemala v prvem in drugem kvartalu leta 2015 zagotovi, da bo v njih zajeta vsa obstoječa komunalna oprema, za katero pa se pri določitvi obračunskih stroškov upoštevajo tudi najmanj vse zunanje dotacije, prejete oziroma potrjene do tega datuma.

Ta vnos je bil objavljen v Komunalni prispevek, Občinska uprava. Zaznamek za trajno povezavo.

Dodaj odgovor