V tem delu predlogov sprememb in dopolnitev smo se omejili zgolj na besedila posameznih členov predloga, za katere menimo, da niso skladna z določbami posameznih zakonov in predpisov, ostale pripombe oziroma predlogi pa so navedeni v delu, ki se nanaša na predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika.
K 2. členu:
V zvezi s predlogom 2. člena predlagamo, da se točka 1. prvega odstavka spremeni tako, da se glasi: »Program opremljanja stavbnih zemljišč je akt, s katerim Občina Vrhnika podrobno določi komunalno opremo, ki jo je treba zgraditi, roke za gradnjo po posameznih enotah urejanja prostora ter določi podlage za odmero komunalnega prispevka«.
Obrazložitev:
75. člen Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP – 106/2010 popr., 43/2011 – ZKC-C, 57/2012, 57/2012 – ZUPUDPP-A in 109/2012) v prvem odstavku določa, da se s programom opremljanja za območja, na katerih se s prostorskim aktom predvideva gradnja nove komunalne opreme ali objektov in omrežij druge gospodarske infrastrukture, podrobneje določi komunalna oprema, ki jo je treba zgraditi, roke za gradnjo po posameznih enotah urejanja prostora ter določijo podlage za odmero komunalnega prispevka.
Drugi odstavek tega člena določa, da morajo biti investicije v komunalno opremo iz načrta razvojnih programov utemeljene v občinskem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu.
Skladno s tretjim odstavkom tega člena se s programom opremljanja za obstoječo komunalno opremo določijo podlage za odmero komunalnega prispevka. Podlage za odmero komunalnega prispevka so obračunska območja, stroški komunalne opreme, preračun stroškov na enoto mere in podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka.
V prvem odstavku 1. člena predloga Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika pa je določeno, da s tem odlokom sprejme program opremljanja stavbnih zemljišč za območje občine Vrhnika, ki vsebuje tudi podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, komunalno opremo v gradnji in načrtovano gradnjo, nikakor pa to ni akt, s katerim občina določa zgolj podlage za odmero komunalnega prispevka za komunalno opremo, kot je to opredeljeno v sedanji točki 1. prvega odstavka 2. člena predloga Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika.
K 3. členu:
V zvezi s predlogom 3. člena predlagamo, da se:
- v prvi alineji besedna zveza: »površina parcele« nadomesti z besedno zvezo: »površina stavbnega zemljišča«;
- v četrti alineji besedna zveza: »opremljenost parcele s komunalno opremo« nadomesti z besedno zvezo: »opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo«;
- doda nova, sedma alineja, ki se glasi: »izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo«.
Obrazložitev:
V 3. členu predloga so napačno in v nasprotju z 5. členom Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/2007) navedena merila za odmero komunalnega prispevka, zato gre v predlogu sprememb in dopolnitev zgolj za njihovo uskladitev z navedeno določbo citiranega pravilnika.
K 4. členu:
V zvezi s predlogom 4. člena predlagamo, da se besedilo prvega, tretjega, četrtega in petega odstavka v celoti črta in nadomesti z besedilom enega odstavka, in sicer:
»1) Pri površini stavbnega zemljišča se upošteva velikost stavbnega zemljišča po projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma podatki o dejanski površini stavbnega zemljišča iz zemljiškega katastra, na kateri je zgrajen objekt in je namenjena njegovi redni rabi«.
Sedanji šesti, postane tretji odstavek, sedanji sedmi pa postane četrti odstavek.
Obrazložitev:
Četrti člen osnutka je v celoti neustrezen in nezakonit. Ne glede na to, ali se komunalni prispevek odmerja zaradi priklopa obstoječega objekta na komunalno opremo ali pa se odmerja v okviru postopka izdaje gradbenega dovoljenja za novogradnjo, so merila glede velikosti stavbnega zemljišča enaka.
O tem govori tudi sodba Upravnega sodišča IU 2103/2011 z dne 24. 5 2012, ki v svojem jedru določa, da ne Zakon o prostorskem načrtovanju, ne Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka, v postopkih za odmero komunalnega prispevka ne dajejo podlage za avtomatično izenačitev površine stavbnega zemljišča s površino katastrske parcele, na kateri (oziroma na delu katere) stoji objekt. Sicer je možno, da se zemljiška in gradbena parcela v naravi prekrivata, vendar je to prej izjema kot pravilo. Zlasti je ta možnost prisotna na podeželju, kjer se stavbna zemljišča prepletajo s kmetijskimi zemljišči.
Prav tako velikosti parcel, namenjenih gradnji, ki so opredeljene v 48. členu Občinskega prostorskega načrta občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 27/2014) ni mogoče enačiti z velikostjo stavbnih zemljišč oziroma parcel objekta, kot to določa Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka.
Vprašanje, ki se tu zastavlja je, ali se lahko za gradbeno parcelo smatra samo tista parcela, ki je vrisana v karte, ki so sestavni del Občinskega prostorskega načrta, saj če gradbena parcela ni vrisana, potem tudi ni določena. Če pa so določena samo merila za parcelacijo, potem Občinski prostorski načrt sicer daje podlage za določitev gradbene parcele objekta, vendar s tem le-ta še ni določena.
Če pa se gradbena parcela določa v okviru priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, potem to parcelo določi projektant na podlagi meril za parcelacijo in na podlagi konkretne situacije posameznega objekta na terenu.
Vprašanje pri tem je, ali to lahko naredi občinski uradnik, ki odmeri komunalni prispevek v primeru, da gradbena parcela objekta ni določena, oziroma ali lahko to stori sam, na podlagi določenih pavšalov. Pragmatično gledano je to sicer najbolj praktična možnost, striktno zakonsko gledano, pa je to lahko pravno sporno. Občina bi morala v takem primeru občana napotiti na strokovno usposobljeno osebo, da mu odmeri in izriše gradbeno parcelo njegovega objekta oziroma sama zagotoviti strokovno usposobljeno osebo.
Postavlja se tudi vprašanje, kako ravnati v primeru, ko bo neka konkretna parcela morda manjša od z Občinskim prostorskim načrtom določene minimalne velikosti parcele, namenjene gradnji? Ob tem pa se zastavi tudi vprašanje, ali je pravilno, da se v primeru, ko parcela objekta ni določena, uporabi določilo Občinskega prostorskega načrta glede minimalne površine parcele, namenjene gradnji, če pa državni predpis, to je Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka določa, da se v primeru, ko parcela objekta ni določena, uporablja pravilo stavbišče, to je neto tlorisna površina objekta x 1,5.
Navedeno merilo je dovolj ustrezno urejal 8. člen sedaj neveljavnega Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju občine Vrhnika (Naš časopis, št. 362/2009 in 407/2013), ki je določal, da se pri površini parcele upošteva velikost parcele po podatkih iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Če parcela objekta ni določena oziroma ni prikazana, se skladno z drugim odstavkom tega člena za površino parcele upošteva površina, ki je opredeljena v ustreznem prostorskem izvedbenem aktu. V tretjem odstavku tega člena pa je določal, da se v primeru, ko parcela objekta ni določena oziroma njena površina ni določena v projektu iz prvega odstavka tega člena oziroma je ni mogoče določiti na način iz drugega odstavka tega člena, parcelo objekta opredeli tako, da se velikost stavbišča, to je neto tlorisna površina objekta, pomnoži s faktorjem 1,5.
Ob tem je potrebno upoštevati tudi sodbo Upravnega sodišča ev.št.: UL0007525 z dne 18. 04. 2013, ki v prvem odstavku jedra določa, da gradbeno parcelo tvori del zemljišča, na katerem stoji objekt (to je stavbišče) in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu. Le tako površino je treba upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka.
Da je velikost stavbnega zemljišča merilo za odmero komunalnega prispevka pa določa tudi prvi odstavek 82. člena Zakona o prostorskem načrtovanju, ki določa, da se komunalni prispevek določi na podlagi programa opremljanja glede na površino in opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo ter glede na neto tlorisno površino objekta in njegovo namembnost oziroma glede na izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo.
K 11. členu:
V zvezi s predlogom 11. člena predlagamo, da se besedilo sedanjega tretjega odstavka spremeni tako, da se glasi: »Del komunalnega prispevka za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme na obračunskem območju se izračuna na način, kot je prikazano v enačbi iz 12. člena tega odloka«.
Obrazložitev:
Sedanji tretji odstavek 11. člena predloga ni v skladu z določili Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka, zato gre v tem predlogu sprememb in dopolnitev zgolj za uskladitev z navedeno določbo citiranega pravilnika.
K 12. členu:
V zvezi s predlogom 12. člena predlagamo, da se pri elementu KPi, besedna zveza »izračunani del komunalnega prispevka, ki pripada posamezni vrsti komunalne opreme«, nadomesti z besedno zvezo »znesek dela komunalnega prispevka, ki pripada posamezni vrsti komunalne opreme na posameznem obračunskem območju«.
Obrazložitev:
Četrti odstavek 6. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka določa pomen elementov enačbe, zato gre v tem predlogu sprememb in dopolnitev zgolj za uskladitev z navedeno določbo citiranega pravilnika.
K 13. členu:
Predlagamo, da se 13. člen v celoti črta, saj je nepotreben, ker je ta vsebina opredeljena že v četrtem odstavku 11. člena predloga. Ostali členi pa se nato ustrezno preštevilčijo.
K 18. členu:
V zvezi s predlogom 18. člena predlagamo, da se:
- peti odstavek spremeni tako, da se glasi: »Če se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, izda Občinska uprava odločbo po uradni dolžnosti«;
- v šestem odstavku besedna zveza: «Zoper odločbo iz 1.« spremeni tako, da se glasi: «Zoper odločbo iz 1., 2. in 5.«.
Obrazložitev:
Sedmi odstavek 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju določa, da v primeru, kadar se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, izda pristojni organ občinske uprave odločbo po uradni dolžnosti.
Prvi odstavek 256. člena Zakona o splošnem upravnem postopku pa določa, da mora biti odločba o pritožbi izdana in vročena stranki, brž ko je to mogoče, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva, ko je organ prejel popolno pritožbo.
30 dnevni rok, v katerem mora župan odločiti o pritožbi je določen v osmem odstavku 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju, ki določa, da mora župan odločiti o pritožbi zoper odločbo iz sedmega odstavka tega člena citiranega zakona, to je v primerih, ko je odločba o odmeri komunalnega prispevka izdana po uradni dolžnosti zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo.
Na podlagi navedenega ocenjujemo predlog Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika kot neustreznega in predlagamo, da se ga uskladi v skladu z našimi predhodno navedenimi predlogi sprememb in dopolnitev.