JP KP Vrhnika d.o.o.
Zadeva: Oprostitev plačila komunalnih storitev
Spoštovani,
Občina Vrhnika je kot ena izmed prvih že leta 1995 začela z ločenim zbiranjem odpadkov in je v tem marsikateri občini lahko zgled še danes. Samo steklene embalaže smo občani v zadnjih letih zbrali krepko čez 300 ton letno, (v letu 2013 je bilo zbranih 375 ton steklene embalaže, v 9 mesecih leta 2014 pa 254 ton) ravnega stekla pa smo občani sami pripeljali v zbirni center krepko čez 30 ton letno.
Predhodno ločeno zbrani odpadki za Komunalno podjetje gotovo pomenijo znatno razbremenitev pri procesu sortiranja, s tem pa znatno pridobitev tudi iz časovnega in finančnega vidika. Poleg tega velike količine ostalih odpadkov, na primer ravnega stekla, kosovnih, nevarnih in ostalih nekoristnih odpadkov, ki ne sodijo v zbirne ekološke otoke, občani sami pripeljemo na zbirni center.
Tu velja omeniti tudi ločeno zbiranje organskih odpadkov, za katere pa ne velja po uredbi določeno brezplačno oddajanje prevzemniku.
V zvezi z navedenim vas pozivamo, da po zgledu Ljubljanske Snage, ki je občane mestne občine Ljubljana iz predhodno navedenih razlogov oprostila decembrskega plačila odvoza odpadkov, razmislite o podobnem ukrepu, to je o »nagradni« oprostitvi plačila določenih storitev tudi za občanke in občane občine Vrhnika, saj menimo da bi se takšna gesta odrazila kot dodatna spodbuda vsem občanom k še bolj vestnemu zbiranju in ločevanju odpadkov.
Da bi bili zopet korak pred ostalimi tudi na tem področju pa predlagamo da se podobni ukrepi izvedejo tudi na drugih področjih izvajanja komunalne dejavnosti, kot na primer ustrezna nagraditev tistih, ki so ob zadnjih obnovitvah vodovodnega omrežja v okviru izgradnje kanalizacijskega omrežja, na lastne stroške prestavili vodomerne jaške izven stavb v zunanje vodomerne jaške. S tem je seveda korist pridobilo predvsem komunalno podjetje, saj je števec vedno dostopen za odčitavanje, tudi če lastnik objekta takrat ni prisoten, vendar teh dejstev vsekakor ne gre zanemariti.
Zato vas v zvezi z navedenim prosimo, da te naše predloge podrobno proučite in nam svojo odločitev v najkrajšem možnem času sporočite na naš e-naslov, v primeru morebitnih nejasnosti ali vprašanj v zvezi s tem pa se obrnite na naš naslov in z veseljem bomo skupaj z vami poskušali najti ustrezno rešitev, ki bo usmerjena predvsem v korist in dobro vseh občank in občanov občine Vrhnika.
mag. Viktor Sladič, občinski svetnik
predstavnik Liste za razvoj vrhniškega podeželja
Odgovor JP KPV (29. 1. 2015)
/// OCR ///
Spoštovani,
v zvezi z vašimi predlogi, ki smo jih prejeli dne 27.1.2015, vam v nadaljevanju pojasnjujemo:
kot pravilno ugotavljate, se območje kjer izvajamo javno službo, ponaša z dolgoletno tradicijo ločenega zbiranja odpadkov. V slovenskem prostoru smo na tem področju orali Iedino in danes dosegamo standarde, ki jih je Evropska skupnost predpisala še|e za leto 2020.
Tako izstopajočih dosežkov ne bi bilo mogoče doseči brez visoke stopnje ozaveščenosti in skrbnega ravnanja naših uporabnikov. V podjetju se tega ves čas zavedamo, zato smo ie zgodaj namenili veliko pozornosti informiranju in izobraževanju uporabnikov o tem področju. Sistematično izvajanje aktivnosti osveščanja, ustrezna organiziranost dejavnosti z nenehnim posodabljanjem procesov in uvajanjem novih, velikokrat tudi inovativnih poslovnih praks, so po našem mnenju bistven vir preteklih uspehov in, verjamemo, tudi kakovosten temelj za enako visoka pričakovanja za prihodnje.
Omenjeni napredki se odražajo tudi v stroškovnih prihrankih. Zaradi izboljšanega ločevanja se namreč zmanjšuje količina odpadkov v črnih zabojnikih (torej količina mešanih komunalnih odpadkov), s čimer se znižajo stroški obdelave in odlaganja teh odpadkov na odlagališčih. Z izboljšanim ločevanjem pa se na drugi strani povečujejo količine zbrane embalaže, papirja in stekla, kar pomeni višje stroške praznjenja ekoloških otokov, izvajanja zbirnega centra in drugih povezanih aktivnosti. Nekaj statistike za potrditev: iz prvotnih 79 ekoloških otokov, ki smo jih vzdrževali v letu 2005, je do konca leta 2014 njihovo število naraslo na 197. Na teh lokacijah trenutno praznimo skupaj 663 zabojnikov. V zadnjih letih so vse krajše tudi frekvence praznjenja zabojnikov na ekoIoških otokih – nekatere je treba prazniti že vsak dan.
Navedena dejstva je treba upoštevati pri presojanju stroškov izvajalca javne službe ravnanja z odpadki, pri čemer je pomemben zlasti podatek, da se skupne količine vseh zbranih odpadkov v zadnjih letih bistveno ne spreminjajo. Ena pomembnejših usmeritev podjetja na tem področju je zato prav prizadevanje za zmanjševanje količine odpadkov na izvoru.
Naj vas pri tem še opozorimo, da trditev iz drugega odstavka vašega dopisa, kjer navajate, da »predhodno ločeno zbrani odpadki za Komunalno podjetje gotovo pomenijo znatno razbremenitev pri procesu sortiranja, s tem pa znatno pridobitev tudi iz časovnega in finančnega vidika«, ni povsem točna.
Ločene frakcije odpadkov (papir, steklo, mešana embalaža) smo namreč v celoti dolini prepustiti družbam za odpadno embalažo (DROE), ki prevzemajo tudi vse stročke nadaljnjega ravnanja s temi odpadki. Sortiranje, oziroma druga opravila v zvezi s temi frakcijami, niso del naših aktivnosti in posledično tudi niso financirane iz cene, ki jo zaračunavamo.
Poglejmo še, kako se stroškovna učinkovitost odraža v prihrankih posameznih uporabnikov.
Najpomembnejše dejstvo je, da je bilo z vsemi opisanimi prihranki moino vzdrževati enake ravni cen že vse od maja 2003 (in to brez ogrožanja finančne stabilnosti našega podjetja). Z uveljavitvijo nove metodologije za oblikovanje cen je uvedena tudi olajšava za del ravnanja z bio odpadki za vse, ki kompostirajo. Za te uporabnike se je torej storitev pocenila.
Vrhniška komunala je kot prva v Sloveniji ponudila uporabnikom tudi finančne vzpodbude. Prek akcije KOKO so vsi, ki pripeljejo ločene frakcije na zbirni center, deležni določenih popustov, ki jim zmanjšujejo zneske na položnicah. V začetku leta 2013 smo akcijo če nadgradili, tako da uporabniki trenutno za vsak kilogram pripeljane steklene embalaže, papirja ali mešane embalaže, prejmejo popust v višini 0,10 € (brez DDV).
V zvezi z vašim pozivom, da sledimo zgledu ljubljanske Snage:
v skladu z določili vladne Uredbe*, ki je predpisala način oblikovanja cen komunalnih storitev (odslej Uredba), smo vsi izvajalci gospodarskih javnih služb varstva okolja dolini vsako leto preveriti upravičenost zaračunanih cen posameznih storitev.
Ugotovljeni presežki (ali primanjkljaji) se morajo (praviloma) upoštevati na način, da se prenesejo v naslednje obdobje, torej vračunajo v izračune cen za naslednje obdobje. Nekatere komunale pa smo se odločile del presežkov uporabnikom vrniti s posebej izdanimi dobropisi.
Zlasti je pomembno poudariti, da bodo dokončne primerjave med dejanskimi in zaračunanimi cenami moine še|e po izdelavi zaključnega računa za leto 2014. Glede na trenutno znane začasne podatke smo zato za tiste segmente cene, ki kažejo na odstopanja v dobro uporabnikom, izstavili dobropise, kot delni poračun za leto 2014, in sicer naslednje vrednosti:
- za storitev Zbiranje komunalnih odpadkov: v višini povprečnega enomesečnega računa v letu 2014;
- za storitve, povezane z greznicami in MKCN: v višini dveh povprečnih mesečnih računov v letu 2014).
Dobropisi so bili uporabnikom poslani 16. januarja 2015 in bodo odšteti na položnicah za januar 2015, ki jih bodo uporabniki prejeli v naslednjem tednu.
V zvezi z vašim predlogom »nagrade« za tiste. ki so ob zadnjih obnovitvah vodovodnega omrežja na lastne stroške prestavili vodomerne jaške izven stavb:
strinjamo se z vami, da je s tem manj težav z odčitavanjem stanja vodomerov. Menimo, da je še pomembnejša korist samih lastnikov oziroma uporabnikov objekta. Umestitev vodomernega jaška znotraj objekta namreč predstavlja precejšnje tveganje za povzročitev škode na premoženju lastnikov, v primeru lomov oziroma okvar. Hkrati tudi zmanjšuje funkcionalnost prostorov.
Izvajalec gospodarske javne službe je v skladu z določbami 22. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Ur.I. RS 88/2012), dolžan zagotoviti tudi redno vzdrževanje priključkov, kamor sodijo:
- preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je priključek vodotesen,
- zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje in
- interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera in podobno).
lz tega izhaja, da izgradnja ali obnova individualnih priključkov ne more (in ne sme) biti financirana iz prihodkov javne službe.
O vseh opisanih temah smo uporabnike ie večkrat in na različne načine obveščali: z objavami na lokalni radijski postaji, z obvestili na hrbtnih straneh položnic, na naši spletni strani. Prav tako lahko najdete veliko informacij o naših temah v vsaki številki Našega časopisa. Prav v aktualni številki, ki je izšla 26. januarja 2015, boste na zelenih straneh naš|i več člankov, ki se dotikajo tudi tematike iz vašega dopisa.
Upamo, da naša pojasnila ustrezajo vašim pričakovanjem in vas hkrati vabimo, da nas za kakršnakoli dodatna pojasnila kontaktirate na telefonsko številko 01 750 29 60 ali preko e-poštnega naslova.
Želimo vam lep dan.
Direktorica mag. Brigita Šen Kreže
* Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. I . RS 87/2012 in naprej)
/// konec OCR ///