Smrad je vonjava, ki jo ljudje zaznavamo kot neprijetno. Gre za mešanico snovi v zraku, ki preko nosnih receptorjev v možganih tvorijo odziv, ki neugodno vpliva na naše počutje. Dolgotrajen smrad lahko povzroči dolgotrajen stres, ki ima za posledico to, da človek ob vsakem srečanju z isto vrsto smradu bolj burno odreagira, dolgoročno pa lahko pripelje tudi do določenih okvar zdravja.
Smrad je kot onesnaževalec bivalnega okolja v občini Vrhnika intenzivno prisoten že več let. Sprva je dolga leta povzročala smrad IUV – Industrija usnja Vrhnika,v zadnjih letih pa se je začel pojavljati kot posledica delovanja obeh kompostarn, v zadnjih mesecih pa nas je presenetil še na drugem koncu Vrhnike, in sicer kot posledica domnevno tehnične okvare v delovanju čistilne naprave, ki je v lasti podjetja Siliko d.o.o..
V Listi za razvoj vrhniškega podeželja smo po teh zadnjih primerih onesnaženja temu problemu posvetili precej pozornosti in prišli do naslednjih ugotovitev:
Smrad kot neprijetno vonjavo lahko spremljamo in vrednotimo na več načinov oziroma z različnimi metodami. V osnovi sta to dve metodi, in sicer metoda ocenjevanja vonja in metoda določitve koncentracije vonja.
Metoda ocenjevanja vonjav s pomočjo vohljačev ali elektronskih nosov, strokovno panelistov, se izvaja na podlagi nemškega standarda po metodi VDI 3940, pri kateri iz vzorčno odvzetega zraka iz območja, onesnaženega z neprijetnim vonjem oziroma smradom, ocenjujemo intenziteto neprijetnih vonjav, ki jih lahko na koncu razvrstimo kot smell (smrad ali smrdi) ali pa kot foul smell (ogaben vonj).
S to metodo sicer lahko ocenimo stanje na obravnavanem območju, vendar je problem te metode v tem, da ne gre za metodo, ki bi bila kot ustrezna opredeljena v evropskih dokumentih in kot taka tudi ni priznana oziroma verodostojna, poleg tega, da gre zgolj za ocenjevalno metodo, pa ima pa tudi druge pomanjkljivosti in s strani Evropske Unije ni predpisana kot ustrezna, zato ji v tako imenovanih onesnaževalskih krogih tudi oporekajo in rezultatov, pridobljenih s to metodo, ki so poleg vsega tudi izredno nezanesljivi, ne priznavajo.
V Evropski Uniji obstaja vrsta nacionalnih, regionalnih in občinskih predpisov, ki določajo merila in metode za merjenje vonja. Že nekaj časa je sprejet Evropski standard za merjenje vonjav z metodo dinamične olfaktometrije EN 13725:2003/AC:2006 Air quality – Determination of odour concentration by dynamic olfactometry (Kakovost zraka – Določevanje koncentracije vonja z dinamično olfaktometrijo), ki ga Evropska Komisija priznava kot uradno metodo za določitev koncentracij vonja oziroma smradu v vzorcih zraka (Integrated Pollution Prevention and Control – IPPC – Reference document on the general principles of monitoring – Annex 2.1), ki ga je prevzela tudi Republika Slovenija kot SIST EN 13725:2003/AC:2006 Air quality – Determination of odour concentration by dynamic olfactometry (Kakovost zraka – Določevanje koncentracije vonja z dinamično olfaktometrijo) in ga je mogoče pridobiti na Slovenskem inštitutu za kakovost (www.sist.si).
V letih 2014 -2015 je bil na ravni Evropske Unije pripravljen tudi dokument s seznamom glavnih regulativ dokumentov v EU, ki so ga nekatere države članice EU, ki so tudi članice delovne skupine CEN/TC264/WG2 – olfaktometrija že prevzele in se nanaša na evropski standard EN 13725:2003/AC:2006, med katerimi je vodilna Nizozemska, žal pa Slovenija pri pripravi tega dokumenta ni sodelovala in to je morda tudi eden od razlogov, da še vedno nimamo nacionalnega predpisa s tega področja.
Metoda dinamične olfaktometrije je objektivni postopek merjenja vonjav (ISO 5492, Senzory Analysis-Vocabulary), s katero na podlagi in skladno s predhodno citiranim standardom z laboratorijskim olfaktometrom določamo koncentracijo neprijetnega vonja, tehnološki razvoj pa je v zadnjem času določanje koncentracije neprijetnega vonja omogočil tudi z uporabo ročnega olfaktometra.
V Sloveniji je namreč razvojno podjetje Studio okolje v sodelovanju s Kanadskim partnerjem razvilo terensko izvedbo laboratorijskega olfaktometra, to je ročni olfaktometer, ki je certificiran in v celoti skladen z EN 13725:2003/AC:2006 oziroma SIST EN 13725:2003/AC:2006. Pri tem je potrebno poudariti, da s to metodo, ki je za razliko od predhodno navedene metode ocenjevanja vonjav objektivna metoda, predpisana s standardom Evropske Unije, intenziteto neprijetnih vonjav oziroma smradu, pa z njo ne ocenjujemo, ampak določamo njegovo koncentracijo, ki se meri v merskih enotah (odour unit/m3), pri čemer se pri vrednotenju rezultatov oziroma določanju vrednosti koncentracij neprijetnega vonja oziroma smradu, poleg drugih predpisov upoštevajo tudi predpisi o mejnih vrednostih neprijetnega vonja, ki so določene na primer v avstrijskem standardu S 2205 ali v nemškem zakonu o čistem zraku (TA-Luft).
Prednost meritev z ročnim alfaktometrom je poleg primerljivosti rezultatov s tistimi, pridobljenim z laboratorijskim olfaktometrom, predvsem v tem, da je celotni postopek hitrejši in seveda tudi cenejši, rezultat meritev pa je na voljo že na mestu merjenja.
Sočasno z meritvijo koncentracije neprijetnega vonja oziroma smradu potekajo tudi meritve gibanja zraka z ultrazvočnim anemometrom, kar osnovnemu rezultatu da še dodatno težo in česar metoda ocenjevanja vonja s panelisti ne omogoča.
Ob tem je glede na vrsto onesnaževalca mogoče sočasno odvzeti tudi vzorce onesnaženega zraka ter z hitro in učinkovito laboratorijsko obdelavo določiti vsebnost kemičnih spojin v onesnaženem zraku oziroma na merilnem mestu, kot so: vodikov sulfid, sulfid, tioli, amini, alkoholi, aldehidi, ketoni, estri in maščobne kisline.
Cena ene meritve koncentracije neprijetnega vonja z ročnim olfaktometrom, skupaj z meritvijo gibanja zraka z ultrazvočnim anemometrom, znaša med 150 do 200 EUR. Cena kompletne meritve, to je določitev koncentracije neprijetnega vonja oziroma smradu z meritvijo gibanja zraka in analizo kemičnih spojin v onesnaženem zraku oziroma na merilnem mestu, pa znaša okvirno 350 EUR.
Mogoč je tudi nakup merilnega instrumenta, to je ročnega olfaktometra, pri čemer znaša strošek nakupa od 10.000 EUR naprej, v tej ceni pa ni zajet strošek nakupa ultrazvočnega anemometra. V tem primeru pa je seveda potrebno usposobiti tudi ključne kadre – kvalificirane merilce, ki bi z merilno napravo lahko tudi upravljali in prezentirali verodostojne rezultate.
Predlog koncepta reševanja problema onesnaženja z neprijetnim vonjem
Osnovni predlog Liste za razvoj vrhniškega podeželja je seveda ta, da občinska uprava nemudoma začne z izvajanjem meritev oziroma določevanjem neprijetnega vonja na izpostavljenih območjih, kot so naselja Vrtnarija, Zlatica, na območju Sinje gorice, v bližnji in daljni okolici podjetja Siliko in na vseh drugih izpostavljenih območjih, in sicer skladno s standardom SIST EN 13725:2003/AC:2006, to je z metodo dinamične olfaktometrije in s tem pridobi verodostojne rezultate koncentracij neprijetnega vonja na teh območjih.
Pred tem predlagamo, da se za pripravo načrta izvajanja meritev in sočasno tudi za pridobitev realne in celovite ponudbe pozove izvajalca teh meritev, to je razvojno podjetje Studio okolje d.o.o., Ljubljana, ki v sodelovanju s strokovnimi službami v občini in s predstavniki Civilne iniciative, določi območja merjenja in merilne točke, njihovo potrebno število in osnovni način spremljanja, tako neprijetnega vonja oziroma smradu, kot tudi prisotnosti morebitnih kemičnih spojin v zraku. V tem okviru se lahko pripravijo tudi nastavki za izdelavo inženirskega modela, ki bi bil potreben predvsem na najbolj izpostavljenih območjih, to je v bližnji in daljni okolici obeh kompostarn.
Za tem naj občinska uprava:
- na podlagi rezultatov teh meritev prouči vse možnosti in oblikuje celico, ki bo strokovno usposobljena za spremljanje in/ali izvajanje meritev koncentracij neprijetnega vonja, v tem primeru smradu v občini in v tem okviru prouči potrebne kadre, strojno opremo, določi izpostavljena oziroma najbolj onesnažena območja v občini, na katerih se redno spremlja koncentracije neprijetnega vonja in območja, na katerih se tovrstno spremljanje izvaja po potrebi. Ta celica bi združevala strokovno usposobljene osebe, ki bi bile lahko organizacijsko umeščene bodisi v Medobčinski inšpektorat in redarstvo ali v Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika;
- z odlokom ali drugim ustreznim predpisom, kot metodo za izvajanje meritev oziroma določevanje koncentracij neprijetnega vonja v občini predpiše metodo dinamične olfaktometrije, dovoljene meje odstopanja ter način ugotavljanja tako koncentracij, kot tudi intenzivnosti neprijetnih vonjav na posameznih izpostavljenih območjih v občini, seveda v odvisnosti od stopnje in vrste izpostavljenosti. To pomeni, da se na območjih naselij Vrtnarija in Zlatica oziroma na območjih v okolici obeh kompostarn poleg rednega spremljanja oziroma meritev koncentracij neprijetnega vonja uvede tudi izdelava inženirskega modela, ki temelji na rezultatih, pridobljenih z meritvami oziroma določitvijo koncentracij neprijetnega vonja. Na drugih območjih, kjer je potrebno predvsem preventivno spremljanje, pa se določevanje koncentracij neprijetnega vonja izvaja po potrebi (na podlagi informacij, pridobljenih bodisi s strani občanov, policije, gasilcev ali na drug način). S tem predpisom se v primeru kršitev seveda lahko predvidi tudi možnosti ukrepanja Medobčinskega inšpektorata in redarstva, lahko pa tudi ne;
- pripravi načrt izvajanja stalnega monitoringa na ključnih oziroma najbolj izpostavljenih območjih v občini.
Predlagani koncept je lahko hkrati tudi možnost razvoja tovrstnih metod ter morebitnega kasnejšega trženja tovrstnih storitev, to je določevanje koncentracij vonja z dinamično olfaktometrijo, lahko pa je to tudi osnova za start-up projekt, ki ga občina podpre s proračunskimi sredstvi.
V prvi fazi lahko občina za sodelovanje in strokovno podporo zaprosi tudi Upravo RS za zaščito in reševanje in/ali Civilno zaščito, kot obliko civilno vojaškega sodelovanja pa tudi Slovensko vojsko, v kolikor uporabljajo aparature, ki lahko merijo hlape in pline ter nevarne snovi v zraku.
Občina lahko na to temo razpiše tudi seminarske, dodiplomske, podiplomske in doktorske naloge ter najboljše tudi nagradi.
Skratka možnosti je po naši oceni veliko, seveda pa je na prvem mestu sistematično ukrepanje in pridobitev ustreznih in verodostojnih rezultatov o dejanskih koncentracijah neprijetnega vonja oziroma smradu, kot tudi onesnaženosti izpostavljenih območij v občini z morebitnimi kemičnimi spojinami in ob tem po pridobitvi teh objektivnih rezultatov aktivno vključiti pristojne organe nadzora, ki bodo imeli na tej podlagi tudi večje možnosti ustreznega ukrepanja, javnost pa podatke o dejanski onesnaženosti zraka z tovrstnimi onesnaževalci tako na posameznih izpostavljenih območjih v občini, kot tudi na območju celotne občine Vrhnika.
Lista za razvoj vrhniškega podeželja