PROGRAM | Lista za razvoj Vrhnike in podeželja | povezujemo ljudi s pravimi, prijaznimi in izvedljivimi projekti v dobrobit vseh občanov

Svetniška vprašanja za 9. redno sejo Občinskega sveta

Objavljeno v 16/02/2016 , lrvpadmin

A. Nepremičnine v občinski lasti:

Občina Vrhnika kot dober gospodar na terenu redno pregleduje in preverja stanje svojih nepremičnin – je njiva še njiva, ali jo je že zaraslo grmovje, so strehe stavb še na svojem mestu, ali so že vdrte, ipd.

Vprašanje št. 1: Kaj je to »redno«? Kako pogosto pregledujete stanje nepremičnin na terenu?

Vprašanje št. 2: Verjetno o pregledu obstajajo zapisniki z ugotovitvami in s predlaganimi ukrepi za zagotavljanje prvotnega stanja (npr. njive) in vrednosti nepremičnin (npr.: sanacija strehe, statike, …) s terminskim načrtom ?

Vprašanje št. 3: So nepremičnine v (so)uporabi zasebnikov (npr. skladovnica drv na občinski parceli) in kako so urejena medsebojna razmerja (s pogodbo, na drug ustrezen način)? Ali obstaja seznam uporabnikov teh nepremičnin in kako je ažuren?

B. Nepremična kulturna dediščina

Občina še posebej pozorno spremlja objekte, vpisane na seznam nepremične kulturne dediščine. V zvezi s tem se postavljajo vprašanja:

Vprašanje št. 4: Ali obstaja časovni načrt obnove (v smislu ohranjanja) kulturne dediščine:

v občinski lasti;
v lasti Krajevnih skupnosti;
v zasebni lasti.

Vprašanje št. 5: Pri nepremičninah v občinski lasti, še posebej so pri tem izpostavljeni sakralni objekti, zlasti kapelice, me zanima vloga (oziroma dolžnosti) Krajevnih skupnosti in krajanov pri njihovih obnovah (npr. finančna participacija KS in občanov, skrb za nepremičnino v smislu ohranjanja vrednosti in opozarjanja občine o porušeni statiki, načetem ostrešju, ometu, zahtevek občini za njihovo obnovo, ipd.?

Še posebej me v tem trenutku zanima obnova kapelice (EŠD 11827) v Blatni Brezovici. Kapelica s freskami znamenitega vrhniškega cerkvenega slikarja Simona Ogrina je v zelo slabem statičnem stanju, saj ji v bližnji prihodnosti verjetno grozi (ocenjujem kot laik) porušenje. Posledica, da se prednji del kapelice, gledano proti cesti, nenormalno poseda, ima verjetno več vzrokov, eden od teh je zagotovo povečan promet, zlasti težkih vozil (komunalna vozila, avtobusi, vse večji in težji traktorji). Ob statični prenovi je na kapelici treba »osvežiti« tudi freske (restavriranje) vsaj v petih letih.

C. Sprememba namembnosti parcel v občinski lasti:

Vprašanje št. 6: Zakaj se zazidljivim občinskim parcelam spreminja namembnost v nezazidljive, ali za to obstajajo kakšne obrazložitve oziroma utemeljitve in kakšne so bližnje usode takih parcel (npr. prodaja?). Če je to res, se vprašanje nanaša tudi na parcelo št 631/1 v KO Blatna Brezovica, ki naj bi bila še pred letom 2014 zazidljiva, danes pa ni več. Prosim za odgovor in pojasnilo.

Č. Naravna kulturna dediščina:

Vprašanje št. 7: Kdo skrbi za ažurnost seznama naravne kulturne dediščine. Npr. iz evidence bi že zdavnaj sodil izbris lipe pred gostilno Turšič, mešani drevored listavcec pri trgovini Peugeot (Lev), ginko pred slaščičarno Park in še kaj bi se našlo….

D. Dostop do vrhniških znamenitosti, Cankar:

Vprašanje št. 8: Kaj se dogaja z dostopom do obnovljenih ostankov rimskega opazovalnega stolpa na Turnovšu, kako je z urejanjem dostopa do grobnice na Drči (smerna tabla namreč še vedno stoji na začetku poti za Raskovec) predvsem pa je zanimiva Cankarjeva spominska tabla na pol poti z najbolj slavospevnimi verzi Vrhnike, prečudnega kraja ..?

Vprašanje št. 9: V strategiji razvoja turizma se piše o prenovi Cankarjevih spominskih tabel, oziroma o prenovi in posodobitvi informacijskih tabel z novimi informacijskimi tehnologijami. Zanima me, ali so v načrtu tudi označbe še nekaj značilnih Cankarjevih krajev, kot npr. gostilna ob brvi v Verdu, Jurčeva gostilna pri Enajsti šoli, kdaj lahko pričakujemo informacijske table o še drugih znamenitih Vrhničanih (Sternen, Petkovšek, Marolt, Jelovšek, krasoslovci ipd.).

E. Stalno vprašanje:

Vprašanje št. 10: Ste v zadnjem času že prejeli določene ukrepe za zaščito nepremične kulturne (stavbne) dediščine – čas beži, strehe se ugrezajo. Potem pa bo seveda nepremičnina primerna le še za rušitev, na njenem mestu pa nato na primer zgradimo še kakšno več stanovanjsko hišo in podobno.

Naštevamo že tretjič ali četrtič: Zakleta graščina (zapiše Cankar), prvotno bivališče premožnejših Jelovškovih, prednikov enega najodličnejših vrhniških županov, skladišče živega srebra, Bricljeva usnjarna, ureditev celovitega kompleksa Lenarčičevega posestva (projekt je lepo zapisan v Vrhniških razgledih), palača vrhniškega mêra Klemenčiča (Impex).

F. Zaključno vprašanje:

Vprašanje št. 11: Vsi zgoraj omenjeni dokumenti imajo verjetno javni značaj in so na vpogled v občinskih prostorih. Jih je mogoče pridobiti ali dobiti na vpogled ?

S spoštovanjem,

mag. Viktor Sladič

predstavnik Liste za razvoj vrhniškega podeželja

občinski svetnik

Objavljeno v Seje OS | Pusti Komentar

OBDELAJ MOJO NJIVO IN SI SAM PRIDELAJ SVOJO HRANO – DRUGIČ

Objavljeno v 16/02/2016 , lrvpadmin

Januarja lansko leto smo v Listi za razvoj vrhniškega podeželja oblikovali in objavili projektno idejo z naslovom »Obdelaj mojo njivo in si sam obdelaj svojo hrano«, s katero smo želeli občanke in občane občine Vrhnika spodbuditi k povečani samopreskrbi, predvsem z zelenjavo in vrtninami.

Samooskrba namreč ni le modna muha, temveč tema, ki je potihoma postavljena v ozadje vseh ljudi. Seveda ne gre pričakovati, da bi na Vrhniki zgolj s tem v celoti rešili težave samooskrbe, lahko pa postavimo zgled občine, ki se na enostaven in povsem izvedljiv način loteva rešitve tega vprašanja.

V Sloveniji sicer še vedno ni podatka o tem, koliko njiv in vrtov obdelujemo. Vemo pa, da v Nemčiji, ki ima okroglo 1 milijon vrtičkov, vrtičkarji obdelujejo skupaj 46.000 ha površin, mesto z največ vrtički pa je Berlin, ki ima kar 925 vrtičkarskih površin s 73.000 vrtički.

Imamo pa (statistično gledano seveda) na prebivalca Zemlje 2.000 m2 njivskih pridelovalnih površin in sorazmeren delež takih površin imamo tudi v občini Vrhnika, kar gre nedvomno izkoristiti, zato to našo idejo tudi ponavljamo, le da tokrat z drugega konca.

(slika je simbolična: Jutro v Blatni Brezovici)

Osnovi namen te ideje je prvotno temeljil na predpostavki, da so v občini Vrhnika na eni strani občanke in občani, ki so lastniki neobdelanih kmetijskih površin, ki jih ne potrebujejo več ali pa jih ne nameravajo več obdelovati, na drugi strani pa občanke in občani, ki so pripravljeni in želijo obdelovati sedaj neobdelane kmetijske površine in si pridelati predvsem lastno zelenjavo in vrtnine.

Ta ideja je naletela na precejšen odziv, vendar pa le s strani tistih, ki so želeli neobdelane kmetijske površine obdelovati, ne pa tudi s strani lastnikov teh površin, ki bi bili pripravljeni te površine v ta namen odstopiti, seveda pod pogoji, ki smo jih v zvezi s tem pripravili in objavili. To pa je bil predpogoj za to, da ta ideja uspe in zaživi.

Zato smo se odločili, da to idejo ohranimo, le da se je lotevamo z druge strani. Tokrat ponujamo nekaj kmetijskih površin oziroma njiv, ki se nahajajo na območju občine Vrhnika in ki jih lastniki ponujajo vsem tistim, ki bi bili zainteresirani, da jih obdelujejo za svoje potrebe.

Kaj je v tokratni ponudbi?

V tokratni ponudbi imamo 4 njive oziroma kmetijske površine, in sicer:

Prva njiva ima parcelno številko 1576/2 k.o. Verd in se nahaja na barju pred Bistro v območju obdelovalnih površin (zadnji Y izvoz levo iz glavne ceste, gledano proti Bistri). Razpoložljiva je polovica te parcele, kar okvirno znaša okrog 1.500 m2 oziroma približno 15 arov.

Dostop do nje je urejen preko makadamske ceste, ki gre tik ob njivi, omogočeno pa je tudi parkiranje osebnega vozila pred samo njivo, tako da orodja in ostalih pripomočkov ni potrebno nositi.

Zemlja na tej njivi je zelo rodovitna barjanska črnica, ki pa zahteva stalno skrb, saj v njej poleg zelenjave in vrtnin dobro uspeva tudi plevel, če jo seveda zanemarimo. Njiva je tudi zelo sončna, poleti pa na njej skoraj da ni suše, za kar poskrbi zgradba barjanskih tal in nizka podtalnica, ki omogoča, da si že v meter globoki luknji naredimo svoj »vodnjak« za zalivanje.

Edini »minus« te njive je v tem, da jo lahko ob visokih vodah oziroma obilnem pozno jesenskem ali zgodnje spomladanskem deževju, poplavi slab kilometer oddaljena Ljubljanica. To pa pomeni, da je pridelke priporočljivo preventivno pospraviti nekje do konca meseca oktobra. Njiva trenutno ni preorana, saj je na tem območju mogoče s tem opravilom začeti šele v mesecu maju, ko se zemlja dovolj osuši. Ker pa je zemlja izredno prhka, jo lahko tisti vztrajnejši obdelajo na roke že prej tako, da jo »preštihajo«.

Na njivi bo zelo dobro uspevala vsa zelenjava in vrtnine, nekatere vrstne, ki v rjavi zemlji sicer dobro uspevajo, kot na primer repa, pa tudi druge vrste, tu naredijo izredno velike plodove. Sicer pa je dobro njivo v tistem delu, ki bo obdelan, ograditi z mrežasto ograjo, razen če radi delite svoje pridelke z srnami in zajci.

Drugi njivi oziroma površini se nahajata na Trojici nad Vrhniko in imata parcelni številki 2331/2 in 2331/3 k.o. Vrhnika. Veliki sta približno 1.500 m2 ali 15 arov in sta ravno tako lahko dostopni, saj gre dovozna pot tik ob robu ene od teh dveh parcel. Težav z morebitnim poplav-ljanjem tukaj seveda ni, saj se nahajata na vzpetini in sta tudi zelo sončni. Zemlja je rjava, njivi pa še nista preorani, čeprav razmišljamo, da jih bomo ne glede na kasneje izkazan interes, dali v kratkem preorati, s tem pa bosta tudi prepoznavnejši v svojem okolju. Edini »minus« teh njiv je v tem, da je treba vodo, potrebno za zalivanje, voziti s seboj in da ti njivi že dolgo časa, če sploh, nista bili obdelani. Zato je na teh površinah v samem začetku najprimernejše sajenje zelenjave in vrtnin, ki imajo rade surovo zemljo, to je krompir, fižol, čebula in podobno.

Tretja njiva ima parcelno številko 59 k.o. Verd in se nahaja na Mirkah, točno nasproti kapelice pri Kordi. Njiva ima približno 1200 m2 ali 12 arov in je bila pred zimo preorana. Zemlja na njivi je rodovitna rjava, nahaja pa se tik ob cesti skozi Mirke na območju obdelanih kmetijskih površin, od Ljubljanice pa je oddaljena približno 50 metrov, tako da je voda za zalivanje vedno pri roki. Parkiranje osebnega vozila je mogoče v neposredni bližini njive, na travnati površini ob »Furlanovih termah«, ki je poleti povrh vsega še v senci. Tudi na tej njivi bodo zelo dobro uspevale vse vrste zelenjave in vrtnin, je pa seveda tudi tu priporočljivo, da jo ogradite oziroma zavarujete pred štiri nožnimi obiskovalci.

Seveda pa niso vse njive oziroma zemlja na njih enake kvalitete. Najboljša po naši oceni in izkušnjah je tretja njiva na Mirkah, za njo prva pri Bistri, nekako trenutno »najslabša« med ponujenimi pa je druga njiva na Trojici, kar pa nikakor ne pomeni, da z ustreznim obdelovanjem ne bi mogla postati najboljša.

In sedaj nekaj pravil:

Vsaka njiva predstavlja določeno število enot, pri čemer znaša ena enota en ar, to je 100 m2. To pomeni, da vsak, ki je zainteresiran za obdelovanje zemlje oziroma pridelovanje lastne zelenjave in vrtnin in se bo seveda odzval na to pobudo oziroma ponudbo, lahko v osnovi najame eno enoto izbrane njive. Če bo povpraševalcev za posamezno njivo več, kot je razpoložljivih enot, imajo prednost pri dodelitvi tisti, ki so se oziroma se bodo prijavili prvi. Če pa je povpraševalcev manj, kot je razpoložljivih enot in bi želeli obdelovati več kot eno enoto, se število enot razdeli skladno z dogovorom med ostalimi povpraševalci za določeno njivo oziroma po lastni izbiri, če se ostali povpraševalci na tak predlog zainteresiranega ne bodo odzvali. Posameznik lahko pod navedenimi pogoji najame enote obdelovalne površine tudi na več njivah, vendar ne več kot na dveh.

Za vse ponujene njive velja, da je najem brezplačen, najemnik kot obdelovalec pa lahko po dogovoru sodeluje le pri plačilu sorazmernega deleža davka za kmetijsko zemljišče in plačilu morebitne dodatne obdavčitve lastnika zaradi oddajanja njiv (ki pa jih praviloma ne bi smelo biti). Dodatne storitve, ki jih najemniku nudi ponudnik, kot na primer oranje, brananje, gnojenje, in drugo, pa so lahko tudi plačljive (lahko tudi v deležu pridelane zelenjave in vrtnin), vsekakor pa v dogovoru z lastnikom ali pa jih najemnik zagotovi sam.

Vsi dogovori so izključno v pristojnosti lastnika in najemnika, ki jih seveda tudi ustrezno zapišeta v najemni pogodbi in notarsko overita. Najemniki se ob tem tudi zavežejo, da bodo zelenjavo in vrtnine pridelovali le za lastne potrebe, nadvse priporočena je ekološka, željena pa biološko dinamična metoda, kot najstarejša ekološka metoda pridelave zelenjave, vrtnin in zelišč.

Način prijave interesentov:

Na spletni strani Liste za razvoj vrhniškega podeželja bomo odprli dodatno rubriko oziroma dodali povezavo na posebni (nov) spletni program, ki bo omogočal, da se »srečajo« na eni strani lastniki neobdelanih kmetijskih zemljišč, ki svoje njive oddajajo pod navedenimi pogoji v najem, na drugi strani pa občani, ki bi želeli te njive oziroma njihov določen del obdelovati in si pridelati zelenjavo in vrtnine za lastne potrebe.

Dogovorili smo se tudi, da začnemo z zbiranjem morebitnih povpraševalcev kar v papirni obliki, s pomočjo priloženega obrazca »Obdelaj mojo njivo« ali preko rubrike »Sodeluj z nami« na spletni strani Liste za razvoj vrhniškega podeželja (v polje Sporočilo je treba vpisati enake podatke, kot se to zahteva v obrazcu), z začetkom po objavi tega prispevka v Našem časopisu in na spletni strani liste. Lahko pa na spletni strani Liste za razvoj vrhniškega podeželja odprete obrazec »Obdelaj mojo njivo«, ga shranite na svojem računalniku, izpolnite zahtevane podatke in ga nato v rubriki »Sodeluj z nami« pripnete in odpošljete sporočilo.

Vsi osebni podatki, zbrani bodisi z obrazcem, bodisi preko spleta, bodo hranjeni v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.

Zato v zvezi s tem pozivamo vse občanke in občane občine Vrhnika, ki seveda še nimajo svojega vrta ali njive, si pa želijo pridelati lastno zelenjavo, vrtnine in zelišča, da se odzovejo na to pobudo in se s tem tudi z osebnim vključevanjem približajo uresničevanju ideje o večji samopreskrbi z zelenjavo in vrtninami v občini Vrhnika.

Seveda pa še vedno velja povabilo tudi vsem lastnikom zemljišč, primernih za njivo ali vrt, ki jih ne potrebujejo oziroma jih ne nameravajo več obdelovati in so jih pod predlaganimi pogoji pripravljeni oddati zainteresiranim občankam in občanom v brezplačen najem, zato s tem razlogom puščamo priloženi obrazec za prijavo nespremenjen.

Pa prijetno vrtnarjenje vam želimo.

Lista za razvoj vrhniškega podeželja

Objavljeno v Novičke, Program | Pusti Komentar

SAGA O KOMUNALNEM PRISPEVKU V OBČINI VRHNIKA SE NADALJUJE

Objavljeno v 04/02/2016 , lrvpadmin

Kot je verjetno veliki večini občank in občanom občine Vrhnika povsem neznano, je bila 17. 12 2015 izdana prva sodba Upravnega sodišča RS, št. I U 890/2015-1 z dne 17. 12. 2015. S to sodbo je to sodišče odločilo oziroma razsodilo glede nezakonitosti v zvezi z odmero komunalnega prispevka v občini Vrhnika in v celoti ugodilo zahtevku občana občine Vrhnika, ki je moral pravico žal iskati na sodišču, saj je župan kot drugostopenjski organ občine vse pritožbene argumente, med katerimi so tudi ugotovitve Ministrstva za okolje in prostor, v zvezi s tem zavrnil kot neutemeljene. Ni pa to edini primer, ko morajo občani občine Vrhnika v zvezi s komunalnim prispevkom pravico iskati na sodišču, saj so trenutno na Upravnem sodišču RS po našem vedenju aktualne tožbe še treh občanov, ki so po vsebini tožbenih zahtevkov podobne tej, o kateri je govora v tem našem prispevku.

Prvi problem je namreč v tem, da gre za občana, ki je vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja vložil po uveljavitvi Občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika, občina pa v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi, to je do 3. 11. 2014, ni sprejela novega programa opremljanja, vključno s podlagami za odmero komunalnega prispevka za vso obstoječo komunalno opremo na območju celotne občine.

Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010 – ZUPUDPP, 106/2010 popr., 43/2011 – ZKC-C, 57/2012, 57/2012 – ZUPUDPP-A 109/2012 in 76/2014 – odločba US) namreč v enajstem odstavku 79. člena določa, da občina, ki v šestih mesecih po uveljavitvi občinskega prostorskega načrta ne sprejme programa opremljanja, vključno s podlagami za odmero komunalnega prispevka za vso obstoječo komunalno opremo na območju celotne občine, odmerja komunalni prispevek na podlagah, ki jih s pravilnikom določi minister, pristojen za prostor.

Glede na to, da je Občinski svet občine Vrhnika dne 18. 4. 2014 sprejel Občinski prostorski načrt Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 27/2014), ki je bil uveljavljen z dnem 3. 5. 2014 in ob upoštevanju dejstva, da občina v šest mesečnem roku, to je do 3. 11. 2014, ni sprejela novega programa opremljanja, vključno s podlagami za odmero komunalnega prispevka za vso obstoječo komunalno opremo na območju celotne občine, bi moral občinski organ glede na to, da je bila vloga občana za izdajo gradbenega dovoljenja in za odmero komunalnega prispevka pristojnemu občinskemu organu oddana po 3. 11. 2014, komunalni prispevek odmeriti skladno z enajstim odstavkom 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju, to je na podlagi Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme (Uradni list RS, št. 95/2007), kar je mimogrede za občana tudi bistveno bolj ugodno.

O tem izčrpno govorita tudi dokumenta Ministrstva za okolje in prostor, št. 35206-5/2015/2-01021371 z dne 21. 1. 2015 in št. 35206-18/2015/2 z dne 26. 5. 2015, ki se v obeh primerih nanašata na ravnanje občine Vrhnika do teh občanov.

Občinski organ te zakonske določbe ni upošteval in je o zadevi odločal oziroma odmeril komunalni prispevek na podlagi Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju občine Vrhnika, Naš časopis, št. 362/2009 in 407/2013 in ne skladno z enajstim odstavkom 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju, to je na podlagi Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme, zato je taka odločba že sama po sebi nezakonita. Župan je vse pritožbe občana kljub vsem navedenim dejstvom zavrnil kot neutemeljene in jo s tem dobesedno prisilil, da pravico, čeprav je zakon povsem na strani tega občana, poišče na sodišču.

Drugi problem, ki je tudi drugi tožbeni zahtevek tega občana, pa je velikost parcele, ki jo je oziroma bi jo moral občinski organ upoštevati pri odmeri komunalnega prispevka.

Občanu je namreč občinski organ kot osnovo za odmero komunalnega prispevka vzel celotno zemljiško parcelo, ki v tem primeru znaša 873 m2, projektant pa v projektni dokumentaciji ni določil tako imenovanega stavbnega zemljišča ali bolj domače – gradbene parcele, prav tako pa ta parcela ni razdeljena na del zemljišča, na katerem stoji objekt, na del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu in na del zemljišča druge rabe, velikost gradbene parcele pa ne v naravi, ne na način, opredeljen v 8. členu odloka, ki ga je za odmero komunalnega prispevka uporabil občinski organ, kot tudi v njegovi odločbi, ni bila opredeljena.

To pa pomeni, da parcela objekta ni določena, občinski organ pa bi moral v tem primeru na podlagi drugega odstavka 5. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/2007), kot velikost oziroma površino stavbnega zemljišča upoštevati neto tlorisno površino objekta, ki znaša 97,6 m2, pomnoženo s faktorjem 1,5, kar tako znaša 146,4 m2. Ta površina pa bi se morala pri odmeri komunalnega prispevka upoštevati kot površina stavbnega zemljišča oziroma parcele objekta, kar pa v izpodbijani odločbi ni bilo izvedeno in upoštevano, posledica vse tega pa je poleg predhodno navedenih ugotovitev oziroma kršitev, napačna odmera komunalnega prispevka, ki je v škodo občanu kot stranki v postopku.

Upravno sodišče RS je tako razsodilo:

Da se tožbi občana v celoti ugodi, odločba občine Vrhnika o odmeri komunalnega prispevka se odpravi in se vrne istemu organu v ponovni postopek. To pa seveda pod pogoji in na način, določenim s sodbo.
Da je določba enajstega odstavka 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju jasna in nedvoumna in ne pušča prostora za interpretacijo. Občina namreč, ki v šestih mesecih po uveljavitvi občinskega prostorskega načrta ne sprejme programa opremljanja, vključno s podlagami za odmero komunalnega prispevka za vso obstoječo komunalno opremo na območju celotne občine, odmerja komunalni prispevek le na podlagah, ki jih s pravilnikom določi minister, pristojen za prostor, to pa je Pravilnik o podlagah za odmero komunalnega prispevka na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme. Odlok, ki ga je občina Vrhnika uporabila pri odmeri komunalnega prispevka pa je bil sprejet pred uveljavitvijo Občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika kar pomeni, da ne bi smel biti uporabljen kot podlaga za odmero komunalnega prispevka temu občanu in da je bila odmera komunalnega prispevka v nasprotju z enajstim odstavkom 79. člena prej citiranega zakona.
Da je v obravnavanem primeru že na prvi pogled jasno, da stavbno zemljišče v smislu Zakona o prostorskem načrtovanju ne more predstavljati celotno zemljišče v obsegu 873 m2, pri čemer stavba oziroma stavbišče obsega 97,6 m2, dovoz/dvorišče 233 m2, ostala površina velikosti 542,4 m2 pa predstavlja zelenica. Navedeno kaže na to, da parcela objekta ni določena kar pomeni, da je po drugem odstavku 5. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka treba upoštevati površino stavbišča x 1,5. kar ves čas praviloma navaja občan kot tožeča stranka. Parcela objekta, določena v PGD, na katero se sklicuje občina Vrhnika kot toženka, pa ne predstavlja stavbnega zemljišča v smislu citiranih določb Zakona o prostorskem načrtovanju in Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka.

Ker pa so, kot smo uvodoma že povedali, na Upravnem sodišču RS v obravnavi še tožbe treh občanov, ki so po vsebini tožbenih zahtevkov podobne tej, o kateri je že razsodilo, je upravičeno pričakovati, da bo odločitev Upravnega sodišča RS tudi v teh zadevah enaka ali podobna.

Ob tem bi želeli poudariti tudi to, da je zaradi povsem enakih kršitev Ministrstvo za okolje in prostor, sicer v zadevi drugega občana občine Vrhnika, z odločbo št. 060-13/2015-3-BM z dne 8. 6. 2013 po nadzorstveni pravici razveljavilo odločbo o odmeri komunalnega prispevka, česar pa tudi tokrat občina Vrhnika ni upoštevala in spoštovala, zato je moral tudi ta občan iskati pravico na Upravnem sodišču RS, ki pa o zadevi še ni odločilo.

In kaj sedaj ?

Seveda bi v pravni državi ali pa vsaj v civilizirani družbi, lahko pričakovali le eno. To je ravnanje občine Vrhnika skladno z izrečeno sodbo Upravnega sodišča RS in ponovno odmero komunalnega prispevka v skladu z njo oziroma zakoni in predpisi, citiranimi v sami sodbi.

A se je zgodilo nekaj, čemur bi lahko rekli … pravzaprav je težko karkoli reči, ker gre za popoln absurd, nepredstavljivo, nerazumno, histerično, lahko rečemo naravnost zastrašujoče in grozljivo.

Občina Vrhnika oziroma Oddelek za okolje in komunalo je namreč občanu dne 20. 1. 2016 izdala novo odločbo o odmeri komunalnega prispevka in z njo popolnoma in v celoti ignorirala sodbo Upravnega sodišča RS, kot podlago za njeno izdajo pa uporabila Odlok o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika in Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika iz leta 2015 in ne enajsti odstavek 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju in na tej podlagi Pravilnik o podlagah za odmero komunalnega prispevka na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme ter drugi odstavek 5. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka, kot je odločilo Upravno sodišče RS.

Še več. Občina Vrhnika v tej odločbi o odmeri komunalnega prispevka celo razpravlja o tem, kako Upravno sodišče RS svojega stališča ni konkretno obrazložilo, ampak ga je zgolj pavšalno zapisalo. In občinski organ tako meni, da je pravilna odločitev ravno nasprotna od te, o kateri je odločilo sodišče in ravnalo po svoje na način, ki smo ga že navedli.

Na tem mestu lahko rečemo le to, da kdor deluje zoper odločitev sodišča, izrečeno z sodno odločbo oziroma sodbo, pravzaprav deluje proti zakonu.

In če bi lahko vsa ravnanja občine v postopku pred sprejetjem Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika in Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika, ki sta bila sprejeta s preglasovanjem, označili kot malomarna dejanja oziroma dejanja, povzročena z malomarnostjo, lahko v tem primeru zatrdimo, da gre za naklepna dejanja, storjena proti odločitvi sodišča in proti zakonom. To je pa že povsem druga dimenzija, ki seveda zahteva tudi drugačno obravnavo.

Zato tokrat pri tem občanu sedaj ne more iti več za »klasično pritožbo« zoper prvostopenjsko odločbo občinskega organa o odmeri komunalnega prispevka, ampak za nekaj bistveno drugačnega, nekaj, kar zahteva pristop, ki bo ne le v tem, ampak tudi v vseh drugih primerih in na sploh, ki se pojavljajo v občini Vrhnika, zagotovil ponovno zaupanje v pravo, v državne institucije in sodišča, predvsem pa izpostavil odgovornost vseh, ki so v občinski upravi občine Vrhnika za to odgovorni.

Pa je še kaj!

Žal moramo odgovoriti, da žal je.

Občina Vrhnika je tako, kot ji nalaga zakon, dne 20.7.2015 Ministrstvu za okolje in prostor posredovala dopis št. 354-247/2014-25 (6-07) s katerim ga je pisno obvestila o prejetju Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika in Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika.

Direktorat za prostor, graditev in stanovanja v Ministrstvu za okolje in prostor je oba odloka pregledal in ugotovil, da je v Odloku o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika več nepravilnosti, zato so občino Vrhnika dne 1. 10. 2015 z dopisom št. 35206-38/2015/2 skladno z 64. členom Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/02 s spremembami in dopolnitvami) opozorili na te nepravilnosti in predlagali rešitve, navedene v tem dopisu. Gre za neusklajenost z veljavno zakonodajo šestih določb štirih členov tega odloka, med katerimi je najbolj pomemben 4. člen, ki govori o določevanju velikosti parcele, v zvezi s katerim pa smo kot Lista za razvoj vrhniškega podeželja že večkrat pisno, pa tudi ustno na sejah Občinskega sveta, opozarjali občinsko upravo občine Vrhnika, pripravljavca odloka in občinske svetnike, o njegovi nezakonitosti in neusklajenosti z veljavnimi predpisi, vendar vedno neuspešno.

V zvezi z navedenim je Ministrstvo za okolje in prostor občini podalo 15 dnevni rok za podajo morebitnih pripomb na te ugotovitve, v nasprotnem primeru, to je v primeru, da pripomb na te ugotovitve nimajo, pa jim določili 90-dnevni rok za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in nepravilnosti.

Na to se je dne 12. 11. 2015 z dopisom št. 354-247/2014-28 odzvala občina Vrhnika, ki je Ministrstvu za okolje in prostor odgovorila, da je njegovo razumevanje odloka na način, kot je navedlo v njegovem dopisu z dne 1. 10. 2015, netočen, odloka pa, kot je razumeti iz tega odgovora občine, na nameravajo spreminjati, to svoje stališče pa so tudi obširno obrazložili.

Temu je dne 14. 12. 2015 sledil ponoven dopis Direktorata za prostor, graditev in stanovanja v Ministrstvu za okolje in prostor, št. 35206-38/2015/4, v katerem so ponovno pojasnili svoje ugotovitve in navedli vse ugotovljene pomanjkljivosti in nepravilnosti iz Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika in občini predlagal, da Občinski svet občine Vrhnika v roku 90 dni od prejema tega dopisa, sprejme popravke tega odloka na način, kot to v tem dopisu predlaga ministrstvo.

In kaj potem ?

2. 2015 je bilo izdano gradivo za 9. redno sejo Občinskega sveta, ki bo 11. 2. 2015, v njem pa ni osnutka sprememb in dopolnitev odloka o komunalnem prispevku v občini Vrhnika. Pa bi moral biti, saj bi skladno z zahtevo Ministrstva za okolje in prostor, s katero mora Občinski svet občine Vrhnika v roku 90 dni sprejeti popravke tega odloka, to je do 15. 3. 2016.

Glede na to, da je naslednja seja Občinskega sveta v mesecu aprilu 2016, na februarski seji pa tega odloka ni v gradivu, to lahko pomeni le to, da občina Vrhnika ne namerava izpolniti zahtev Ministrstva za okolje in prostor za spremembo in dopolnitev Odloka o komunalnem prispevku v občini Vrhnika.

To pa glede na pravno podlago, ki jo je za izdajo teh zahtev uporabilo Ministrstvo za okolje in prostor, to je 64. Člen Zakona o državni upravi, pomeni, da bo moralo ministrstvo po izteku tega roka oziroma v primeru, da v postavljenem roku Občinski svet občine Vrhnika ne bo sprejel sprememb in dopolnitev Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika, po uradni dolžnosti Vladi RS predlagati, da zahteva začetek postopka pred Ustavnim sodiščem RS za oceno skladnosti tega odloka z ustavo oziroma zakonom.

Sliko o tem, kaj to lahko pomeni, pa naj si ustvari vsak sam, odgovornost za posledice, tako te, ki lahko nastanejo zaradi neupoštevanja zahtev pristojnega ministrstva, kot tudi zaradi nespoštovanja odločitve sodišča, pa bo moral prevzeti nekdo oziroma nekateri osebno.

Kot lahko vidimo, je žal mogoče prav vse, ker nekdo misli, da lahko počne in ravna ravno tako, kot se mu zljubi. Ja, očitno, vendar na čigav račun ?

Lista za razvoj vrhniškega podeželja

Objavljeno v Komunalni prispevek, Novičke | Pusti Komentar

Se preveč zavzema za ljudi

Objavljeno v 22/01/2016 , lrvpadmin

Najbolj pa me je razočaral Viktor Sladič in njegova Lista za razvoj vrhniškega podeželja, ker se preveč zavzema za ljudi in premalo za občino !

Izjava aktualnega občinskega svetnika z več kot deset letnim mandatom v Občinskem svetu občine Vrhnika in podžupanjskimi izkušnjami, izrečena na nedavni seji sveta ene od Krajevnih skupnosti v občini, na kateri je med drugim potekala razprava o komunalnem prispevku

Objavljeno v Odložene suknje | Pusti Komentar

Informacija o poteku 7. seje Odbora za ekologijo in infrastrukturo

Objavljeno v 21/01/2016 , lrvpadmin

Dne 19. 1. 2016 je potekala 7. redna seja Odbora za ekologijo in infrastrukturo, ki je bila tokrat relativno kratka in po obsegu taka, kot bi si jo večkrat želeli, vsekakor pa tudi pomembna.

Na seji je odbora je bila obravnavana le ena točka, to je osnutek Odredbe o prometni ureditvi in uvedbi časovno omejenega parkiranja na javnih parkiriščih v občini Vrhnika.

Pri tej odredbi gre pravzaprav za čistopis vseh sprememb in dopolnitev osnovne odredbe iz leta 2009, ki je za tem doživela 6 sprememb in dopolnitev ter s tem za uporabnika oziroma zainteresiranega občana postala nepregledna.

Je pa bilo prav, da je o njej kljub vsemu razpravljal odbor, saj smo posamezni člani v besedilu našli kar nekaj napak in neusklajenosti, ki smo jih na sami seji tudi uredili in uskladili, novosti, razen ukinitve časovno omejenega parkiranja ob sobotah na vseh javnih parkiriščih v občini Vrhnika, razen pred in za Zdravstvenim domov Vrhnika, kjer ostaja v veljavi časovno omejeno parkiranje tudi ob sobotah, pa v tej odredbi ni.

Sicer pa je stališče Liste za razvoj vrhniškega podeželja do tako imenovanih modrih con znano in ga ni treba ponavljati.

Pod točko razno sta bila dana dva predloga in sicer za oblikovanje podlag za izgradnjo parkirne hiše na Gradišču in postavitev klopi ob Kotnikovih bajerjih.

Večinsko mnenje članov odbora v zvezi s prvim predlogom je, da je treba zagotoviti zainteresirane občane, ki bodo dejansko sofinancirali izvedbo take investicije, saj so navadno ti interesi izkazani do trenutka, ko se začne pogovarjati o denarju, potem pa zamrejo in jih ni več. Sicer pa je naš predstavnik predlagal, da je bolj primerna lokacija za tovrstno investicijo parkirišče pred banko, kjer bi bilo mogoče zgraditi 3 nivojsko parkirišče, vendar kot rečeno, je problem v denarju in dejanski zainteresiranosti občanov, ki bi ta parkirišča uporabljali kot lastniki.

Glede klopi pa je naš predstavnik predlagal, da se pozove lastnike gozdov, ki bi prispevali hlodovino, poškodovano od lubadarja, ki bi bila primerna za klopi, Komunalno podjetje Vrhnika pa zagotovi delo in samo postavitev. Gre zgolj za to, da je napačno razmišljanje, da je res vsaka investicija povezana z denarjem, ampak je lahko tudi z dobro voljo. Seveda morajo biti te klopi ustrezno označene z na primer žigom, iz katerega bo razvidno, kdo jih je omočil oziroma zagotovil. Predlog je bil soglasno podprt.

Tako, ponovno nekaj informacij s seje Odbora za ekologijo in infrastrukturo, za katere je prav, da ste občani občine Vrhnika z njimi seznanjeni, saj imate pravico izvedeti vse o dogajanju na sejah ne le Občinskega sveta, ampak tudi njegovih delovnih teles, predvsem na tistih, v katerih imamo svoje predstavnike, s katerih vam te informacije lahko posredujemo.

Vaša Lista za razvoj vrhniškega podeželja

Objavljeno v Novičke, Seje OEI | Pusti Komentar

Obiskali smo avtokamp Menina

Objavljeno v 13/01/2016 , lrvpadmin

V soboto, 9. 1. 2016, smo predstavniki Liste za razvoj vrhniškega podeželja, skupaj s predstavniki Krajevne skupnosti Blatna Brezovica, obiskali avtokamp Menina v Rečici ob Savinji. Šlo je za dogovorjen obisk, saj gre za enega največjih avtokampov v Sloveniji, ki se razteza na dobrih 10 ha površin in se vsako leto prilagaja zahtevam in pričakovanjem gostov in obiskovalcev, ki se za preživljanje počitnic odločajo ravno za ta avtokamp.

Z lastnikom avtokampa, ki nas je prijazno sprejel in popeljal po celotnem avtokampu, smo se dodobra seznanili z vsemi pastmi in prednostmi upravljanja z urejenim avtokampom, predvsem pa z novostmi, ki so danes na tem turističnem področju najbolj iskane in ki jih v tem kampu tudi redno in načrtovano uvajajo.

Skupaj smo ugotovili, da je avtokamp dejavnost, ki je perspektivna za razvoj določenega kraja, še posebej pa takega, kot je Vrhnika z vsemi svojimi naravnimi, zgodovinskimi in kulturnimi danostmi in znamenitostmi.

Lastnik avtokampa Menina je tudi izkazal interes po medsebojnem sodelovanju pri oblikovanju, razvoju in vzpostavitvi ideje avtokampa na območju občine Vrhnika, zato smo se dogovorili, da se, tokrat z okrepljeno sestavo z njihove strani, srečamo 23. 1. 2016 na Vrhniki, kjer si bomo skupaj ogledali vse najpomembnejše naravne in kulturne znamenitosti in oblikovali idejo vzpostavitve avtokampa, ki jo bomo nato skupaj tudi ustrezno obdelali.

Nekje je treba začeti in najbolje je, da to storimo kar na začetku.

Lista za razvoj vrhniškega podeželja

Objavljeno v Novičke, Razvoj podeželja, Turizem | Pusti Komentar

Celovita turistična ponudba (primer)

Objavljeno v 01/01/2016 , lrvpadmin

Kralj na Betajnovi – teden dni po Vrhniškem

Sobota (prvi dan) – namestitev in piknik dobrodošlice

prihod gostov med 13.00 in 14.00. Recepcija razpršenega hotela je v lokalu »Pri ta pravem morostarju« (nekdanja trgovina). Ureditev formalnosti (dokumenti, ključi, vaški zemljevid z vrisanim apartmajem, nekaj informacij o programu (predvsem kdaj in kje je prva aktivnost);
ob 15.00 zbor v recepciji. Sledi strokovno vodenje po vasi in vaški učni poti (7 km). Vmesni cilj je pri ogradi za šolo jahanja;
ob 17.00 šola jahanja – prva ura: seznanitev z vodjem šole, pravili obnašanja in oblačenja, izbor konja, poskusno jahanje (za oceno spretnosti jahača in primernosti konja). Gostom, ki izpit za jahanje konja (Jahač 2) že imajo, se udeležujejo šole zgolj zaradi druženja in užitka;
ob 18.30 piknik dobrodošlice v Športnem parku oziroma pred restavracijo v avtokampu;
spoznavanje gostov (največ 14, oziroma 3–4 apartmaji), spoznavanje »tedenskega vodiča« (vse aktivnosti so vodene z izkušenim vodičem), podrobneje se predstavi še nedeljsko aktivnost. Ob 19.00 si bodo gostje lahko potešili lahkoto z železodobno svinjsko obaro (s prilogo in sladico). Piknik se zaključi pred 21.30. Gostje se napotijo proti svojim apartmajem, morda se vmes zaustavijo v vaškem bifeju ali pa se kam (recimo na Vrhniko) tudi odpeljejo.

Nedelja (drugi dan) – peš po Vrhniki:

do 8.00 gostje dobijo pred svojim apartmajem košarico dobrodošlice (domačo salamo in suhe klobase, med in čaje, vse krajevno pridelano, oljčno ali navadno olje, sladkor, sol). Vsako jutro pred vrati gostje dobijo tudi sveže pomolzeno kravje mleko (pol litra na osebo) in kokošja jajca (po dva na osebo) ter še (skoraj) tople kruhke. Zajtrk si pripravljajo sami. Nedeljska jutranja maša ni predvidena, bodo pa gostje seznanjeni kje in ob kateri ure potekajo;
ob 9.00 zbor pri ogradi šole jahanja v »delovnih« oblačilih in obuvalih. Oblačila in obutev, primerna za jahanje, gostje po potrebi prinesejo s seboj, po jahanju pa jo lahko zaklenejo v kovinsko omarico v zgradbi pri ogradi. Sledi šolsko uro dolgo jahanje v ogradi;
ob 10.00 začetek prve aktivnosti – peš do Vrhnike. Ob strokovnem vodenju krajevnega vodiča se gostje odpravijo po kolesarski in sprehajalni poti do Kotnikovih bajerjev (krajši odmor) in pod mostom čez Ljubljanico (izvoz z avtoceste) do Janezove vasi in Športnega parka na Vrhniki (krajši odmor). Sledi celodnevni ogled Vrhnike – vseh treh nekdanjih jeder Breg, Vas in Hrib (v gostilni na Hribu si privoščimo daljši odmor za telerflajš, furmanske žgance, koruzne žgance in sladico) – po Cankarjevi spominski poti (enajsta šola, mesarjeve klade, Cankarjev spomenik, spominska hiša in druga bivališča Cankarjeve družine, grob Cankarjevih staršev, obuditev zgodb iz Cankarjeve mladosti – dateljni, šola, zvonovi, luža na poti v šolo, Jurčev hlapec…), ogled udornic ter izvirov Male in Velike Ljubljanice, Drče in ostankov rimske utrdbe, za konec pa se sprehodimo še mimo pomembnejših stavb ob cesarski cesti do gostišča in zaslužene večerje (bo sicer obilna, a vegetarijanska – močnik s suhimi slivami, pohane šnite in kompot). Po večerji prevoz s kombijem nazaj v Blatno Brezovico in morebitno nadaljevanje »Pri ta pravem morostarju«.

Ponedeljek (tretji dan) – s kočijo po Barju:

ob 9.00 zbor pri ogradi šole jahanja. Šola jahanja – ena šolska ura;
ob 10.00 »razmestitev« po kočijah in celodnevni program ogleda Barja – Jurčevo šotišče, Mali plac, Bevke, Babji zob, Bevška učna pot, Sukarija (Notranje Gorice), Bluše, Podplešivca in Žabnica, Podpeč in podpeški kamnolom, Goričica in Goriški mah, Kotnikovi bajerji, Sinja Gorica in Blatna Brezovica. Nekje vmes si v naravi privoščimo postrv v glini po keltsko ali koliščarsko ribjo obaro, popečene čemaževe kruhke in keltsko sladico (jagode, smetana in med);
ob 19.00 zbor pri recepciji, nato večerja (ponovno »vegetarijan-ska«), pripravijo pa jo domače kuharice oziroma kuharji (večerja na eni ali več domačijah) – recimo koprivina ali čemažna juha, krompir v oblicah s kislim mlekom in slivovi cmoki. Po večerji možno nadaljevanje programa »Pri ta pravem morostarju«.

Torek (četrti dan) – z raftom do Podpeči (9 km) oziroma do Ljubljane (Špica, 9+12 km):

ob 9.00 zbor pri ogradi šole jahanja. Šola jahanja – ena šolska ura;
ob 10.00 kratek sprehod po kolesarski poti do Ribiškega doma v Sinji Gorici in priprava na raftanje (shramba obleke v plastične sodčke, oblačenje rešilnih jopičev, čelada, …), nekako ob 10.45 odplutje v smeri proti Ljubljani. Nekaj vmesnih postankov za strokovno razlago o najdbah (mejni kamen, keltski novci, zaklad iz Ljubljanice in še veliko drugega) iz Ljubljanice – pri Kaminu, osuševalnem kanalu Hočevarica, pri starem koritu Ljubljanice – Strženu, ter pri izlivih potokov Ljubija, Bistra in Borovniščica. Daljši postanek za kosilo bo v restavraciji ob letališču (bo kar »klasika« – ribja obara po koliščarsko, priloga, sladica);
po kosilu (okrog 14.00) odplujemo naprej proti Ljubljani (dogovor) ali se s kombijem odpeljemo do Vrhnike (v tem primeru prosto do 20.30 (večerja po lastni presoji), ko kombi (minibus) pobere goste in jih odpelje v Blatno Brezovico). Cilj raftanja je na Špici v Ljubljani. Ob ne prav lenem veslanju bi morali na cilj (še 12 km od Podpeči) prispeti do 17. ure. Kakšen voden ogled Ljubljane ni predviden (odvisno pa od strukture gostov, morda za tujce). Prosto za oglede (večerja po lastni presoji). Ob 20.00 odhod proti Blatni Brezovici. Možno nadaljevanje program« »Pri ta fajhtnem morostarju«.

Sreda (peti dan) – peš na Planino in na rimsko kosilo v Zaplano:

ob 9.00 zbor pri ogradi šole jahanja. Šola jahanja – ena šolska ura;
ob 10.00 se (kar od ograde šole jahanja) s kombijem (minibusom) odpeljemo do Štirne na začetku ozke doline potoka Bela in priljubljenega izhodišča za pohod na Planino ali v Stari maln. Začnemo se, ne prehitro, vzpenjati proti vrhu (733 m n. m.). Vmes si ogledamo stopinjo ajdovske deklice, na vrhu pa povzpnemo na razgledni stolp, že tretji po vrsti;
ob 12.00 odhod proti Zaplani (med potjo ogled Rupnikovih bunkerjev in Napoleonovega vodnjaka);
ob 14.00 Rimsko kosilo v gostilni Mesec na Jerinovem Griču.
ob 16.00 odhod proti izhodišču z malo daljšim ovinkom – ogled rimskega obrambnega zidu pod Smrekovcem, po Jakobovi romarski poti do Strmice in po klesarski L034 v dolino potoka Bele. Še skok do Starega malna in do Lintverna. Ob 18.30 pride kombi po goste pred gostišče v Starem malnu in jih odpelje v Blatno Brezovico;
ob 19.30 zbor pri recepciji, nato »vegetarijanska« večerja, tokrat z mesnim dodatkom, pripravijo pa jo domače kuharice oziroma kuharji (večerja na eni ali več domačijah) – recimo notranjska kavra s prekajeno svinjsko taco in začinjen rimski kolač. Po večerji možno nadaljevanje programa »Pri ta pravem morostarju«.

Četrtek (šesti dan) – s kolesom do Pekla in nazaj:

ob 9.00 zbor pri ogradi šole jahanja. Šola jahanja – ena šolska ura s preverjanjem pripravljenosti;
ob 10.00 zbor pred Športnim parkom Blatna Brezovica, kjer si vsak izbere »svoje« kolo. Priprava kolesa za vsakega kolesarja posebej (npr. nastavitev sedeža) in odhod v smeri Bevk in Kamina ob 10.30;
čez Ljubljanico po brvi pri Kaminu, mimo hlevov nekdanjih Ljubljanskih mlekarn do potoka Bistra (seznanitev s kakšnimi desetimi kolišči) in naprej do kartuzijanskega samostana Bistra (sprehod po vrtu in zunanji ogled gradu, znotraj pa si ogledamo le Titova vozila). Nadaljevanje kolesarjenja čez Borovnico do Pekla. Odmor za kosilo, kaj drugega kot že za desetletja slovečo Peklenščkovo postrv (priloga, sladica);
ob 14.00 se začnemo vzpenjati mimo vseh sedmih slapov (peš seveda) do vrha (planota Menešija), kamor kombi pripelje tudi kolesa;
ob 16.30 s kolesi nazaj proti Blatni Brezovici (Padež–Pokojišče–Dolgi Tali–Prtiska–Kotnikovi bajerji). Vmes tudi kakšen krajši odmor;
ob 19.00 zbor pri recepciji, nato »vegetarijanska« večerja domačih kuharic oziroma kuharjev (večerja na eni ali več domačijah) – recimo fouš juha, sirovi in orehovi štruklji, kompot. Po večerji možno nadaljevanje programa »Pri ta pravem morostarju«.

Petek (sedmi dan) – terenska ježa po Barju (4,5 ure):

ob 8.45/13.45 (prva/druga skupina – v primeru, da je gostov več kot osem, se skupina razdeli v dva dela) zbor pri ogradi šole jahanja, kjer se gostje preoblečejo v oblačila, primerna za jahanje. Odhod na terensko ježo četrt ure kasneje (9.00/14.00). Jaha se pretežno po Barju. Terensko ježo zaključimo ob 13.30/18.30;
ob 14.00 (9.00) se sprehodimo do Bajerjev, kjer si prva skupina privošči kosilo po jahanju (ob 14.30), druga pa pred jahanjem (ob 12.00). Gostilna v Ribiškem domu je poznana predvsem po dunajskih zrezkih, kalamarih in postrvi. Privoščimo si (za spremembo nekaj običajnega) mešano kalamari/dunajski zrezek s krompirjevo solato, sladica;
prosto za kopanje v Kotnikovih bajerjih, čolnarjenje po Ljubljanici ali za meditiranje v senci ob Ljubljanici (16.00–18.30/9.30–12.00);
ob 18.30 odhod proti Blatni Brezovici (prva skupina) oziroma ob 13.30 proti šoli jahanja (druga skupina);
ob 19.30 zbor pri recepciji, nato »vegetarijanska« večerja domačih kuharic oziroma kuharjev (večerja na eni ali več domačijah) – recimo . Po večerji obvezno zaključevanje programa »Pri ta pravem morostarju«.

Sobota (osmi dan) – zaključek programa s kozarčkom morostarske grenivke:

ob 9.30 zbor pri recepciji razpršenega hotela, se pravi kar v krajevnem bifeju »Pri ta pravem morostarju« in predaja ključev apartmajev;
poseben čistilni servis se takoj loti pregleda stanja apartmajev, nato pa temeljitega čiščenja vseh oddanih apartmajev;
ob kavi in kozarčku prave domače grenčice Barjanske pošasti (izdelana 100% iz barjanskih zelišč) nekaj poslovilnih besed organizatorjev in gostov;
podelitev priznanj za uspešno opravljen program Kralj/kraljica na Betajnovi;
pogovor o programu, predlogi za izboljšanje programa, pohvale in kritike;
Ob 11.30 pa si rečemo na svidenje!

________________

V programu so že upoštevane določene kolesarske poti in brvi čez Ljubljanico, ki jih danes še ni in so del drugih projektov Liste za razvoj vrhniškega podeželja, prav tako glede jedi še ni bilo usklajevanja z gostinci (da ne bo kakšne zamere ali slabe volje)! Program je treba močno dodelati saj je še v fazi osnutka (tako aktivnosti kot jedi).

Objavljeno v Arhiv | Pusti Komentar

Informacija o poteku 8. redne seje Občinskega sveta

Objavljeno v 22/12/2015 , lrvpadmin

Dne 10. 12. 2015 je potekala 8. redna in hkrati tudi zadnja seja Občinskega sveta v letu 2015, ki je bila, lahko rečemo povprečna, čeprav so bila na njej obravnavana gradiva, ki so ključna za vse občanke in občane občine Vrhnika. Bila je tudi preizkusni kamen za to, ali smo pripravljeni dati občanke in občane v ospredje, ali pa se ženemo zgolj za določene usmerjene cilje.

Na seji je bilo v obravnavi skupno 15 točk, od predloga Odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 2016, predloga sklepa o vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč za leto 2016, predloga sodelovanja v Lokalni akcijski skupini Barje z zaledjem v programskem obdobju 2015 do 2020, programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in požarnega varstva za obdobje 2016 do 2020 in imenovanje direktorice Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Seveda se ni bilo mogoče izogniti razpravi glede upravljanja Doživljajskega razstavišča Ljubljanice, ki bo očitno predstavljalo še veliko težav.

V zvezi vprašanji, ki jih je naš predstavnik postavil na prejšnji,k to je 7. redni seji, lahko rečemo, da so bili odgovori dani že na sami seji in da so bili sprejemljivi, vsi zainteresirani pa si jih lahko ogledate na spletni strani obcina.si/občinski svet/seje občinskega sveta/magnetogrami/magnetogram 7. redne seje Občinskega sveta.

Na seji je pa naš predstavnik postavil 3 vprašanja, in sicer:

Prvo vprašanje se je nanašalo na križišče pri Črnem orlu, ki je v jutranjih in popoldanskih konicah močno obremenjeno, pri tem pa poseben problem predstavlja zavijanje levo, predvsem iz smeri Ljubljane proti Verdu, ki je skoraj onemogočeno. Vprašanje je bilo, ali ima občinska uprava namen pristopiti k ureditvi tega križišča, predvsem za namestitvijo dodatnega semaforja, to je rumene puščice za zavijanje v levo.
Drugo vprašanje je bilo, ali in kdaj namerava občinska uprava ustrezno označiti objekte v občini, ki so vpisani v register nepremične kulturne dediščine (nekateri med njimi so tudi zgodovinskega pomena) in kdaj načrtuje obnovo pročelij teh objektov in na kakšen način.
Tretje vprašanje pa je bilo vezano na ureditev lokalni cest, to je ceste med staro žago na Verdu in Štampetovim mostom, prvenstveno v prvem delu, na katerem je problem lastništvo Lika in Kmetijske zadruge.

Kot je to v praksi, bodo odgovori pripravljeni in posredovani do naslednje seje Občinskega sveta.

Sedaj pa k nekaterim ključnim točkam te seje:

Glede predloga Odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 2016 tokrat nismo izražali pomislekov in kritik, ampak potrebe, ki jih v listi ocenjujemo kot potrebne. V okviru javne obravnave tega predloga smo v naši listi pripravili predloge spremembe in dopolnitev predloga Odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 2016 in jih v roku posredovali občini, vendar so bile žal s strani občinske uprave z dolgimi obrazložitvami vse zavrnjene. Kaj smo predlagali in kaj o tem meni občinska uprava si lahko preberete na naši spletni strani ali pa na predhodno navedeni spletni strani občine.

Zato je naš predstavnik pred sejo Občinskega sveta vložil 4 amandmaje k predlogu (seveda z ustrezno obrazložitvijo) tega odloka, in sicer:

da se delež sofinanciranja Občine Vrhnika za investicije v ceste iz dosedanjih 30% poveča na 35%, za kolikor bi se na drugi strani ustrezno znižala obveznost krajanov,
da se delež sofinanciranja Občine Vrhnika za investicije v javno razsvetljavo iz dosedanjih 25% poveča na 35%, pri čemer se na drugi strani ustrezno zniža obveznost krajanov,
da se ohranijo deleži sofinanciranja Občine Vrhnika za investicije za vodovod v višini 30%, za investicije v kanalizacijo v višini 35% in za investicije za plin v višini 35%,
da se pri proračunski postavki 18067 »Razpis-planinske koče«, konto 431000, na kateri je načrtovanih 20.000 EUR, namen spremeni tako, da se glasi: »Pridobitev dokumentacije in dovoljenj, potrebnih za izgradnjo nove planinske koče«.

Na sami seji je naš predstavnik po predhodnem posvetovanju s pristojnim ministrstvom tretji amandma umaknil, saj bi to v primeru praktičnega izvajanja lahko pomenilo nezakonitost (občani namreč v skladu v veljavnimi predpisi ne moremo sofinancirati gradnje na primer javne kanalizacije).

Na glasovanju pa ne prvi ne drugi amandma nista dobila potrebne podpore, medtem ko je bil četrti amandma z manjšo korekcijo župana izglasovan. V zvezi s tem bi radi še enkrat izpostavili, da bi sprejem teh dveh amandmajev pomenil 11.000 EUR večji odhodek občinskega proračuna in za tak znesek manjša obremenitev krajanov, seveda pod pogojem, da bi vse Krajevne skupnosti v občini v letu 2016 v celoti izvedele vse načrtovane investicije v ceste in javno razsvetljavo, ki je tako in tako v 100% lasti občine.

Naš komentar? Ga nimamo! 1.000 EUR ali pa 10.000 EUR manjša obremenitev občanov je problem, medtem ko nejasne milijonske investicije in projekti ter povečevanje obveznosti občinskega proračuna za sto tisoče evrov nikogar ne skrbijo.

Seveda smo bili tako do proračuna kot celote pri glasovanju vzdržani, je pa bil z veliko večino glasov na koncu sprejet.

Glede ostalih točk pa le nekaj kratkih informacij:

Vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Vrhnika za leto 2016 je bila potrjena in tako znaša 0,003518 EUR, kar je za 0,00316 EUR višja koz v letu 2015: Za stanovanjsko enoto velikosti 150 m2 to pomeni, da bo nadomestilo zanjo v centru Vrhnike višje za 0,99 EUR, na primer nas Verdu pa bo za enako veliko stanovanje višje za 0,74 EUR.

Ravno tako je bila dana podpora občinskega sveta nadaljevanju članstva občine Vrhnika v Lokalni akcijski skupini Barje z zaledjem za programsko obdobje od 2015 do 2020. S tem je naši občini dana možnost, da kandidira in pridobi določena finančna sredstva iz regionalnega in kmetijskega sklada.

Ravno tako je bil potrjen letni program športa v občini Vrhnika za leto 2016 in program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in požarnega varstva za obdobje 2016 do 2020, ki mu roko na srce težko oporekamo.

Večji problem oziroma zahtevnost je bila pri točki, na kateri je bil obravnavan predlog Odloka o sodelovanju pri skupnem izvajanju in koncesiji za gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Vrhnika, o čemer smo obširneje poročali že v informaciji o poteku 6. Redne seje Odbora za ekologijo in infrastrukturo z dne 24. 11. 2015.

Glede Elaborata o oblikovanju cene storitev gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v RCERO Ljubljana za leti 2016 in 2017 je bilo na seji, tudi s strani našega predstavnika, izraženih precej pomislekov in nasprotovanj, na katera predstavniki podjetja Snaga, ki so bili prisotni na seji, niso podali zadovoljivih odgovorov. Problem pri tem je tudi ta, da v to vstopa 37 občin iz širše regije, pri čemer naša občina tudi glede na to, da ni sofinancirala gradnje tega centra v Ljubljani (kar je tudi prav), glede na svoje glasovalne pravice v svetu RCERO, nima možnosti vplivanja. Ne glede na to je bil Odlok o sodelovanju pri skupnem izvajanju in koncesiji za gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Vrhnika potrjen, kljub že povedanem nasprotovanju nekaterih občinskih svetnikov, tudi svetnika naše liste, pa je bil potrjen tudi predhodno navedeni elaborat, kar pomeni tudi dodatno obremenitev in povečanje položnic, ki jih prejemamo s strani JP KP Vrhnika.

Občinski svet je dal soglasje tudi k imenovanju gospe Sonje Žakelj za direktorico Cankarjeve knjižnice na Vrhniki in sprejel letni program dela Občinskega sveta.

Tako, zopet kar nekaj informacij s te zadnje letošnje seje, vendar verjamemo, da si jih zaslužite, saj imate pravico izvedeti vse o tem, kaj se dogaja na sejah Občinskega sveta,predvsem pa tisto, česar na običajen način ne morete izvedeti, pa se vas še kako tiče.

Lista za razvoj vrhniškega podeželja

Objavljeno v Novičke, Seje OS | Pusti Komentar

Lista za razvoj vrhniškega podeželja vstopila v drugo leto delovanja

Objavljeno v 20/12/2015 , lrvpadmin

Lista za razvoj vrhniškega podeželja je vstopila v drugo leto delovanja

V petek, 23.10.2015 smo se zbrali vsi aktivni člani Liste za razvoj vrhniškega podeželja, in sicer v Flamingu, to je tam, kjer smo pred dobrim letom tudi uradno postavili temelje sedanje liste in vsebinsko zastavili naše aktivnosti in prednostne naloge, za katere se bomo zavzemali v občini Vrhnika.

Ena izmed skupnih želja in idej ob tem jubileju je bila, da gremo na skupni celodnevni izlet. Izbrali smo Kras, natančneje Štanjel in se 21. novembra v mini busu z močnim dežjem in snegom v hrbet, odpravili na obisk vinske kleti na domačiji Furlan in pršutarne Komel v Kobjeglavi. Ker za nas vreme z močnim vetrom in dežjem nista ovira, smo se držali začrtanega programa.

V domačiji Furlan so nam najprej predstavili zgodovino kmetije in seveda najpomembnejše, njihove proizvode, med katerimi sta seveda v ospredju teran in malvazija. Pogostili so nas tudi z pristno domačo primorsko joto s klobaso. Da ne bi čisto pozabili, kaj se dogaja nad nami in kakšen Kras v resnici je, smo se odpeljali v samo osrčje Štanjela kjer nas je opremljene s kapami, dežniki in dobro voljo pričakal lokalni vodič, ki nas je brez naglice in z vso pozornostjo in spoštovanjem do zgodovine tega kraja in do nas, turistov, popeljal po Štanjelu. Sreča za nas je bila, da so bile določene informacije tudi v zaprtih prostorih, tako da smo se lahko pogreli in za trenutek oddahnili.

Ogled Štanjela smo zaključili v grajski kavarnici in se nato odpravili nazaj v Kobjeglavo do čudovite male pršutarne Komel in za tem tudi njihove gostilne. V pršutarni smo poleg tega, kako so delali koline včasih ali pa nekje še danes, izvedeli tudi kar nekaj zanimivih informacij o samem zorjenju pršutov in možnih težavah, ki v zvezi s tem pestijo pršutarje. Za tem smo lahko v njihovi gostilni s čudovito toplim ognjiščem njihove izdelke tudi kupili. Pozno popoldne smo se zopet vrnili k našim gostiteljem in večer aktivno nadaljevali v vinski kleti s pokušino še ostalih vin in seveda izdatnim prigrizkom njihovih domačih in tipično Kraških dobrot. Ko smo uspeli vsi vse ali skoraj vse poizkusiti smo se družno odločili, da se vrnemo domov.

Glede na dosežene rezultate lahko ocenjujemo, da delamo dobro in v pravi smeri ter da imamo pred seboj še veliko izzivov in akcij, s katerimi bomo sledili uresničevanju naših prednostnih nalog in razvojnim projektom, katere smo prepoznali kot pomembne za kakovostno življenje vseh občank in občanov občine Vrhnika.

Na tokratnem skupnem izletu žal ni bilo nekaterih vidnih članov liste, saj so bili zadržani iz razlogov, ki jim niso dovoljevali tokratnega druženja, vendar zaradi tega niso nič manj aktivni. Za take in drugačne oblike skupnega druženja, ki je zelo pomembno za učinkovito in kakovostno delo skupine, kit je Lista za razvoj vrhniškega podeželja, pa bo še veliko možnosti in priložnosti. Naslednjo podobno kujemo že za prihodnji mesec, pred tem pa nas čaka še veliko dela.