Kratka informacija s seje Odbora za ekologijo in infrastrukturo, 18. 3. 2015

V sredo, 18.3.2015 je potekala 3. redna seja Odbora za ekologijo in infrastrukturo, ob tem pa je ločeno potekala tudi seja Odbora za gospodarstvo, finance in proračun, na katerih sta bila med drugim obravnavana tudi osnutek Odloka o komunalnem prispevku v občini Vrhnika ter odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč na območju občne Vrhnike.

Naj na tem mestu najprej poudarim, da gre za nov, redni postopek obravnave in sprejema teh odlokov, v katerem pa skuša župan oziroma občinska uprava izvesti postopek sprejema za odloka, ki sta po vsebini popolnoma enaka odlokoma, ki sta bila na seji Občinskega sveta dne 12. 2. 2015 zavrnjena, kar je že v osnovi pravno formalno sporno.

Edina razlika je v tem, da je pripravljavec odlokov vključil dve novi obračunski območji in za povprečno 3 milijone evrov povečal skupne in obračunske stroške za kanalizacijo,  s tem pa posledično tudi komunalni prispevek, kar je nesprejemljivo.

Na seji se v vsebinsko razpravo nismo spuščali, ker bi bilo to glede na to, da gre za ista dokumenta, kot sta bila ne prejšnji seji OS zavrnjena in zato, ker je bilo o teh dveh odlokih povedanega že veliko, neproduktivno.

Smo pa skupaj z članom odbora, predstavnikov Slovenske ljudske stranke ponovno odprli vprašanja, na katera še vedno ni ustreznih odgovorov, to je vprašanje višine obračunskih stroškov za komunalno opremo, ki so ključni za višino komunalnega prispevka, predvsem pa način njihovega določevanja, saj je le-ta popolnoma nepregleden in nejasen, vendar tudi tokrat ustreznih in zadovoljivih odgovorov  na to ključno vprašanje, tako s strani pripravljavca kot tudi občinske uprave nismo dobili.

Temu je nato sledilo glasovanje o primernosti teh dveh odlokov za nadaljnjo obravnavo na naslednji seji Občinskega sveta. V Odboru za ekologijo in infrastrukturo sta bila odloka s 5 glasovi proti in 2 glasovoma za zavrnjena, v Odboru za gospodarstvo, finance in proračun pa z 4 glasovi za in 1 glasu proti, potrjena.

Glede na to, da je skladno z 60a. členom Poslovnika o delu občinskega sveta občine Vrhnika matično delovno telo za obravnavo in ocenjevanje primernosti teh odlokov Odbor za ekologijo in infrastrukturo, to pomeni, da se odloka vračata v ponovno pripravo in se ne posredujeta v obravnavo občinskemu svetu.

Vendar v naši občinski upravi temu ni tako, saj je razlaga občinske uprave, da je matično delovno telo za obravnavo in ocenjevanje primernosti teh odlokov Odbor za gospodarstvo, finance in proračun, čeprav je to v nasprotju s poslovnikom, odloka pa sta uvrščena na naslednjo sejo Občinskega sveta, ki bo 2. 4. 2015.

Po naši oceni gre seveda za očitno ignoriranje Poslovnika o delu občinskega sveta občine Vrhnika ter izigravanje dela tako pristojnih stalnih delovnih teles Občinskega sveta oziroma Odbora za ekologijo in infrastrukturo, kot tudi Občinskega sveta samega.

Sliko o vsem tem dogajanju pa si ustvarite sami.

Mag. Viktor Sladič. Občinski svetnik

Objavljeno v Komunalni prispevek, Novičke, Seje OEI | Pusti Komentar

Odgovor OU glede napačno obračunanega komunalnega prispevka

Na skupno zastavljeno vprašanje Liste za razvoj vrhniškega podeželja, SMC, SLS, NSi in Solidarnosti dne 25. 5. 2015 nam je Občinska uprava Občine Vrhnike 3. 3. 2015 posredovala naslednji Odgovor_Obcinske_Uprave_3_3_2015 ((priponka, 1,855 Kb).

Objavljeno v Komunalni prispevek, Novičke, Občinska uprava | Pusti Komentar

Strategija razvoja turizma v Občini Vrhnika

Lista je na predlog Strategije razvoja turizma v Občini Vrhnika za obdobje 2015–2020 občinski upravi in Zavodu Ivana Cankarja posredovalanaslednji dokument:

Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika

e-naslov: obcina.vrhnika@vrhnika.si

 

ZADEVA: Strategija razvoja turizma v Občini Vrhnika – pripombe in predlogi

Veseli nas, da se je Občina, oziroma za turizem in šport pooblaščeni Zavod Ivana Cankarja, lotila priprave strategije razvoja turizma na Vrhniki. Glede na to, da je dokument obsežen in dobro pripravljen, v pripravo pa je bilo verjetno vloženo precej časa, nam čas, ki smo ga imeli na voljo za pripravo predlogov sprememb in dopolnitev oziroma pripomb, ni omogočil podrobnejše obdelave obravnavane strategije, zato smo se v prvi fazi osredotočili zgolj in predvsem na vsebino, za katero menimo, da ni dovolj dobro  poudarjena ali pa je po naši oceni pomanjkljivo obdelana.

Vsekakor izhajamo iz dejstva, da bo strategijo Občina posvojila za svojo, predvsem pa, da jo bo posvojil župan in jo ustrezno vklopil v širšo strategijo razvoja in usmeritve občine Vrhnika, predvsem pa, da jo bo lahko tudi suvereno zagovarjal. Turizem ima na Vrhniki bogato in dolgo tradicijo (pogledati je treba le letnico ustanovitve TD Blagajana – letos mineva že 127 let), kot gospodarska panoga pa je ena redkih perspektivnejših na našem območju. Strategiji kot dokumentu je treba dati takšno težo, da bo lahko župan z njo pri ustreznih organih, ki sedijo na okopih varstva in »varstva« narave ter naravne in kulturne dediščine, pa naj gre za tiste, ki bdijo nad projektom Natura 2000, bodisi tiste, ki so kakorkoli povezani s Krajinskim parkom Ljubljansko barje, Ljubljanico ter drugimi okoljevarstveniki in preprečujejo kakršnekoli, tudi smiselne posege v naravi, s tem te potrebe tudi zagovarjal in pri tem nenazadnje tudi uspel.

Naš prispevek k Strategiji razvoja turizma na Vrhniki smo razdelili v štiri poglavja in več podpoglavij in je prikazan v prvi prilogi. Temu sta dodani še dve prilogi, ki nekoliko podrobneje obravnavata prva dva predloga. Vsekakor se ta naš tekst od dokumenta, ki ga je pripravil Zavod Ivana Cankarja razlikuje v tem, da ni tako metodološko obdelan, to pa zato, ker smo v njem dali ključni poudarek na njegovi vsebini.

                                Strategija razvoja turizma v Občini Vrhnika – pripombe in predlogi (PDF, 697 Kb)

mag. Viktor Sladič, občinski svetnik

predstavnik Liste za razvoj vrhniškega podeželja

Objavljeno v Novičke, Občinska uprava, Turizem | Pusti Komentar

Vprašanje postavljeno občinski upravi glede napačno odmerjenega komunalnega prispevka

Lista za razvoj vrhniškega podeželja, Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika

Lokalni odbor SMC Vrhnika, Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika

Občinski odbor SLS Vrhnika, Cankarjev trg 5, 1360 Vrhnika

Občinski odbor NSi Vrhnika, Ljubljanska cesta 36a, 1360 Vrhnika

 Lokalni odbor Solidarnost Vrhnika, Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika

Vrhnika, 25. 2. 2015

Občina Vrhnika

Gospod Stojan Jakin, župan

Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika

 

Zadeva: Odločbe o odmeri komunalnega prispevka v občini Vrhnika

 

Spoštovani,

V zvezi z ugotovitvami Liste za razvoj vrhniškega podeželja, ki so bile predstavljene tudi na 2. redni seji Občinskega sveta občine Vrhnika z dne 12. 2. 2015 in ki se nanašajo  na preveč in v nasprotju z 16. členom Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/2007) odmerjenim komunalnim prispevkom v občini Vrhnika tako za stanovanjske, kot tudi za druge objekte, vas prosimo za posredovanje naslednjih podatkov, in sicer:

  • koliko odločb o odmeri komunalnega prispevka je bilo v občini Vrhnika izdanih v posameznih letih, in sicer za celotno obdobje od 1. 1. 2009 do 31. 12.  2014, ločeno za:
    • odločbe, izdane v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za novogradnjo ali legalizacijo stanovanjskega ali drugega objekta;
    • odločbe, izdane zaradi priklopa obstoječega stanovanjskega ali drugega objekta na določeno vrsto komunalne opreme.

Ob tem vas prosimo tudi za podatke o tem:

  • kakšno stopnjo oziroma odstotek indeksacije ste za posamezno leto v predhodno navedenem obdobju glede na indeks rasti cen v gradbeništvu pri odmeri komunalnega prispevka v obeh, predhodno navedenih postopkih, upoštevali, za katero obdobje in na kakšen način;
  • koliko odločb, izdanih v obeh, predhodno navedenih postopkih, je bilo v posameznem letu obravnavanega obdobja dokončnih in pravnomočnih in v koliko primerih so bile obveznosti investitorjev iz njihovega naslova poravnane ter v kakšnem skupnem znesku;
  • kakšen znesek preplačil odmerjenega komunalnega prispevka je v posameznem letu tega obdobja nastal zaradi storjenih in ugotovljenih napak ter nepravilnosti pri njegovi odmeri;
  • na kakšen način nameravate prizadetim občanom povrniti vse neupravičeno preveč zaračunane obveznosti iz naslova komunalnega prispevka, in sicer za celotno, uvodoma navedeno obdobje, to je od   1.  2009 do 31. 12.  2014;
  • kakšna bodo vaša nadaljnja ravnanja in ukrepanja glede ugotavljanja odgovornosti odgovornih oseb občinske uprave zaradi storjenih in ugotovljenih nepravilnosti in s tem posledično oškodovanj občank in občanov ter drugih oseb, ki so v postopkih odmere komunalnega prispevka sodelovale kot stranke v tem postopku.

V zvezi z navedenim vas prosimo, da ta naš dopis podrobno proučite, zaprošene podatke pa v najkrajšem možnem času, najkasneje pa do 6. 3. 2015, posredujete na e-naslov Liste za razvoj vrhniškega podeželja lista.rvp@gmail.com.

S spoštovanjem,

Mag. Viktor Sladič, predstavnik Liste za razvoj vrhniškega podeželja

Mag. Miran Ribič, Predsednik Lokalnega odbora SMC Vrhnika

Simon Stržinar, Predsednik Občinskega odbora SLS Vrhnika

Sebastian Kovačič, Predsednik Občinskega odbora NSi Vrhnika

Nejc Škof, Predsednik Lokalnega odbora Solidarnost Vrhnika

Poslano naslovniku po pošti.

Objavljeno v Komunalni prispevek, Novičke, Občinska uprava | Pusti Komentar

“Komunalna” odloka sta padla – informacija o poteku 2. seje Občinskega sveta

V zvezi z potekom 2. redne seje Občinskega sveta podajamo naslednjo informacijo:

Dne 12. 2. 2014 je potekala 2. redna seja Občinskega sveta občine Vrhnika, na kateri sta bila v postopku sprejema obravnavana tudi predlog Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika in predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika.

V zvezi s tema dvema predlogoma odlokov smo v Listi za razvoj vrhniškega podeželja v okviru njune javne obravnave podali obsežne predloge njunih sprememb in dopolnitev. V usklajevanju, ki je potekalo med predstavnikom Liste v Občinskem svetu, predstavnikoma zunanjih izvajalcev (podjetji ZUM d.o.o. in KALIOPA d.o.o.), ki sta predloge teh dveh odlokov pripravljali in predstavniki občinske uprave, lahko sicer ugotovimo, da je bil dobršen del naših predlogov tako in drugače upoštevan.

Bistveni deli – obračunski stroški za posamezno vrsto komunalne opreme, ki predstavljajo ključno osnovo za višino komunalnega prispevka, ki ga v okviru različnih postopkov plačujemo občani –, so ostali nedorečeni. Še vedno namreč ni jasno, in to smo ponovno poudarili tudi na tej seji Občinskega sveta, na kakšen način je zunanji izvajalec določil višino obračunskih stroškov in kaj vse zajemajo. Nejasno tudi zaradi tega, ker se je v naši občini  ob gradnji novih kanalizacijskih vodov sočasno obnavljali tudi na primer vodovod in lokalne ceste, kar pa v skladu z veljavnimi predpisi, to je Uredbo o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč, ni predmet obračunskih stroškov in s tem seveda komunalnega prispevka za komunalno opremo, ampak vzdrževanja, obnavljanja in odprave napak na posamezni vrsti komunalne opreme in njenega prilagajanja veljavnim zahtevam in standardom, kar pa je obveznost občine, ki se pokriva iz sredstev zbranih namensko iz amortizacije za to opremo.

Na seji so se tem našim prizadevanjem pridružili tudi svetniki iz drugih skupin, predvsem Slovenske ljudske stranke, pa tudi Nove Slovenije, Stranke Mirana Cerarja in Slovenske demokratke stranke, ki  so terjali odgovore na ta vprašanja, ki pa jih vsaj na strokovno sprejemljiv in argumentiran način, s strani predstavnikov občinske uprave in zunanjih izvajalcev na seji nismo prejeli. To se je nato neposredno izrazilo pri glasovanju o teh dveh predlogih odlokov, ki nista bila sprejeta. 11 občinskih svetnikov nas je namreč presodilo in odločilo, da sta tako vsebinsko kot tudi strokovno neprimerna in smo glasovali proti predlogu župana, 11 svetnikov je predlog župana podprlo, 2 svetnika pa sta se pravici do glasovanja odrekla.

Na seji je naš predstavnik izpostavil tudi nedavne ugotovitve Liste za razvoj vrhniškega podeželja, iz katerih izhaja, da je bil od leta 2009 do 2014, to je celih šest let, prispevek na napačen način in previsoko obračunan vsem, ki so bili v tem obdobju zavezanci za njegovo plačilo in kar je občinska uprava tudi priznala. Tako, kot smo to zahtevali v našem zadnjem dopisu, ki smo ga v zvezi s tem posredovali občinski upravi, je tudi na tej seji naš predstavnik v občinskem svetu pozval predstavnike občinske uprave k pripravi rešitve, ki bo to napako, predvsem pa krivico in škodo, ki je bila s tem storjena občankam in občanom občine Vrhnike, pa tudi vsem tistim, ki jim je bil komunalni prispevek s tem previsoko odmerjen, popravila. Na pojasnilo občinske uprave, da ni pravne podlage, s katero bi lahko to napako popravili za celotno obdobje, saj ob tem za to v občinskem proračunu tudi ni dovolj sredstev, namreč v naši listi ne moremo sprejeti, saj po našem mnenju za popravo take napake pravna podlaga niti ni potrebna, ampak je to dolžnost in odgovornost vseh, ki so v občinski upravi odgovorni za zakonito, pregledno in pošteno delo, kar pa je poleg zakonitega in pravičnega komunalnega prispevka tudi eno od naših prednostnih zavzemanj

Vsekakor zgodba v zvezi s  komunalnim prispevkom v naši občini nikakor ni in ne bo zaključena vse dokler ne bomo imeli izdelanih in sprejetih občinskih predpisov, ki bodo zakoniti, pregledni in ki bodo omogočali vsem občankam in občanom in tudi vsem tistim, ki to nameravajo in želijo postati, omogočali odmero pravičnega in poštenega komunalnega prispevka in dokler ne bodo v zvezi z njim odpravljene in popravljena vse krivice za nazaj. V Listi se bomo še naprej odkrito zavzemali za vse to in pri tem ne bomo spregledali obljube, ki smo jo dali, še preden smo postali člani Občinskega sveta Občine Vrhnika.

mag. Viktor Sladič, občinski svetnik

predstavnik Liste za razvoj vrhniškega podeželja

Objavljeno v Komunalni prispevek, Novičke, Seje OS | Pusti Komentar

Vprašanje za KPV: Oprostitev plačila komunalnih storitev (26. 1. 2015)

JP KP Vrhnika d.o.o.

Zadeva: Oprostitev plačila komunalnih storitev

Spoštovani,

Občina Vrhnika je kot ena izmed prvih že leta 1995 začela z ločenim zbiranjem odpadkov in je v tem marsikateri občini lahko zgled še danes. Samo steklene embalaže smo občani v zadnjih letih zbrali krepko čez 300 ton letno, (v letu 2013 je bilo zbranih 375 ton steklene embalaže, v 9 mesecih leta 2014 pa 254 ton) ravnega stekla pa smo občani sami pripeljali v zbirni center krepko čez 30 ton letno.

Predhodno ločeno zbrani odpadki za Komunalno podjetje gotovo pomenijo znatno razbremenitev pri procesu sortiranja, s tem pa znatno pridobitev tudi iz časovnega in finančnega vidika. Poleg tega velike količine ostalih odpadkov, na primer ravnega stekla, kosovnih, nevarnih in ostalih nekoristnih odpadkov, ki ne sodijo v zbirne ekološke otoke, občani sami pripeljemo na zbirni center.

Tu velja omeniti tudi ločeno zbiranje organskih odpadkov, za katere pa ne velja po uredbi določeno brezplačno oddajanje prevzemniku.

V zvezi z navedenim vas pozivamo, da po zgledu Ljubljanske Snage, ki je občane mestne občine Ljubljana iz predhodno navedenih razlogov oprostila decembrskega plačila odvoza odpadkov, razmislite o podobnem ukrepu, to je o »nagradni« oprostitvi plačila določenih storitev tudi za občanke in občane občine Vrhnika, saj menimo da bi se takšna gesta odrazila kot dodatna spodbuda vsem občanom k še bolj vestnemu zbiranju in ločevanju odpadkov.

Da bi bili zopet korak pred ostalimi tudi na tem področju pa predlagamo da se podobni ukrepi izvedejo tudi na drugih področjih izvajanja komunalne dejavnosti, kot na primer ustrezna nagraditev tistih, ki so ob zadnjih obnovitvah vodovodnega omrežja v okviru izgradnje kanalizacijskega omrežja, na lastne stroške prestavili vodomerne jaške izven stavb v zunanje vodomerne jaške. S tem je seveda korist pridobilo predvsem komunalno podjetje, saj je števec vedno dostopen za odčitavanje, tudi če lastnik objekta takrat ni prisoten, vendar teh dejstev vsekakor ne gre zanemariti.

Zato vas v zvezi z navedenim prosimo, da te naše predloge podrobno proučite in nam svojo odločitev v najkrajšem možnem času sporočite na naš e-naslov, v primeru morebitnih nejasnosti ali vprašanj v zvezi s tem pa se obrnite na naš naslov in z veseljem bomo skupaj z vami poskušali najti ustrezno rešitev, ki bo usmerjena predvsem v korist in dobro vseh občank in občanov občine Vrhnika.

mag. Viktor Sladič, občinski svetnik

predstavnik Liste za razvoj vrhniškega podeželja

Odgovor JP KPV (29. 1. 2015)

/// OCR ///

Spoštovani,

v zvezi z vašimi predlogi, ki smo jih prejeli dne 27.1.2015, vam v nadaljevanju pojasnjujemo:

kot pravilno ugotavljate, se območje kjer izvajamo javno službo, ponaša z dolgoletno tradicijo ločenega zbiranja odpadkov. V slovenskem prostoru smo na tem področju orali Iedino in danes dosegamo standarde, ki jih je Evropska skupnost predpisala še|e za leto 2020.

Tako izstopajočih dosežkov ne bi bilo mogoče doseči brez visoke stopnje ozaveščenosti in skrbnega ravnanja naših uporabnikov. V podjetju se tega ves čas zavedamo, zato smo ie zgodaj namenili veliko pozornosti informiranju in izobraževanju uporabnikov o tem področju. Sistematično izvajanje aktivnosti osveščanja, ustrezna organiziranost dejavnosti z nenehnim posodabljanjem procesov in uvajanjem novih, velikokrat tudi inovativnih poslovnih praks, so po našem mnenju bistven vir preteklih uspehov in, verjamemo, tudi kakovosten temelj za enako visoka pričakovanja za prihodnje.

Omenjeni napredki se odražajo tudi v stroškovnih prihrankih. Zaradi izboljšanega ločevanja se namreč zmanjšuje količina odpadkov v črnih zabojnikih (torej količina mešanih komunalnih odpadkov), s čimer se znižajo stroški obdelave in odlaganja teh odpadkov na odlagališčih. Z izboljšanim ločevanjem pa se na drugi strani povečujejo količine zbrane embalaže, papirja in stekla, kar pomeni višje stroške praznjenja ekoloških otokov, izvajanja zbirnega centra in drugih povezanih aktivnosti. Nekaj statistike za potrditev: iz prvotnih 79 ekoloških otokov, ki smo jih vzdrževali v letu 2005, je do konca leta 2014 njihovo število naraslo na 197. Na teh lokacijah trenutno praznimo skupaj 663 zabojnikov. V zadnjih letih so vse krajše tudi frekvence praznjenja zabojnikov na ekoIoških otokih – nekatere je treba prazniti že vsak dan.

Navedena dejstva je treba upoštevati pri presojanju stroškov izvajalca javne službe ravnanja z odpadki, pri čemer je pomemben zlasti podatek, da se skupne količine vseh zbranih odpadkov v zadnjih letih bistveno ne spreminjajo. Ena pomembnejših usmeritev podjetja na tem področju je zato prav prizadevanje za zmanjševanje količine odpadkov na izvoru.

Naj vas pri tem še opozorimo, da trditev iz drugega odstavka vašega dopisa, kjer navajate, da »predhodno ločeno zbrani odpadki za Komunalno podjetje gotovo pomenijo znatno razbremenitev pri procesu sortiranja, s tem pa znatno pridobitev tudi iz časovnega in finančnega vidika«, ni povsem točna.

Ločene frakcije odpadkov (papir, steklo, mešana embalaža) smo namreč v celoti dolini prepustiti družbam za odpadno embalažo (DROE), ki prevzemajo tudi vse stročke nadaljnjega ravnanja s temi odpadki. Sortiranje, oziroma druga opravila v zvezi s temi frakcijami, niso del naših aktivnosti in posledično tudi niso financirane iz cene, ki jo zaračunavamo.

Poglejmo še, kako se stroškovna učinkovitost odraža v prihrankih posameznih uporabnikov.

Najpomembnejše dejstvo je, da je bilo z vsemi opisanimi prihranki moino vzdrževati enake ravni cen že vse od maja 2003 (in to brez ogrožanja finančne stabilnosti našega podjetja). Z uveljavitvijo nove metodologije za oblikovanje cen je uvedena tudi olajšava za del ravnanja z bio odpadki za vse, ki kompostirajo. Za te uporabnike se je torej storitev pocenila.

Vrhniška komunala je kot prva v Sloveniji ponudila uporabnikom tudi finančne vzpodbude. Prek akcije KOKO so vsi, ki pripeljejo ločene frakcije na zbirni center, deležni določenih popustov, ki jim zmanjšujejo zneske na položnicah. V začetku leta 2013 smo akcijo če nadgradili, tako da uporabniki trenutno za vsak kilogram pripeljane steklene embalaže, papirja ali mešane embalaže, prejmejo popust v višini 0,10 € (brez DDV).

V zvezi z vašim pozivom, da sledimo zgledu ljubljanske Snage:

v skladu z določili vladne Uredbe*, ki je predpisala način oblikovanja cen komunalnih storitev (odslej Uredba), smo vsi izvajalci gospodarskih javnih služb varstva okolja dolini vsako leto preveriti upravičenost zaračunanih cen posameznih storitev.

Ugotovljeni presežki (ali primanjkljaji) se morajo (praviloma) upoštevati na način, da se prenesejo v naslednje obdobje, torej vračunajo v izračune cen za naslednje obdobje. Nekatere komunale pa smo se odločile del presežkov uporabnikom vrniti s posebej izdanimi dobropisi.

Zlasti je pomembno poudariti, da bodo dokončne primerjave med dejanskimi in zaračunanimi cenami moine še|e po izdelavi zaključnega računa za leto 2014. Glede na trenutno znane začasne podatke smo zato za tiste segmente cene, ki kažejo na odstopanja v dobro uporabnikom, izstavili dobropise, kot delni poračun za leto 2014, in sicer naslednje vrednosti:

  • za storitev Zbiranje komunalnih odpadkov: v višini povprečnega enomesečnega računa v letu 2014;
  • za storitve, povezane z greznicami in MKCN: v višini dveh povprečnih mesečnih računov v letu 2014).

Dobropisi so bili uporabnikom poslani 16. januarja 2015 in bodo odšteti na položnicah za januar 2015, ki jih bodo uporabniki prejeli v naslednjem tednu.

V zvezi z vašim predlogom »nagrade« za tiste. ki so ob zadnjih obnovitvah vodovodnega omrežja na lastne stroške prestavili vodomerne jaške izven stavb:

strinjamo se z vami, da je s tem manj težav z odčitavanjem stanja vodomerov. Menimo, da je še pomembnejša korist samih lastnikov oziroma uporabnikov objekta. Umestitev vodomernega jaška znotraj objekta namreč predstavlja precejšnje tveganje za povzročitev škode na premoženju lastnikov, v primeru lomov oziroma okvar. Hkrati tudi zmanjšuje funkcionalnost prostorov.

Izvajalec gospodarske javne službe je v skladu z določbami 22. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Ur.I. RS 88/2012), dolžan zagotoviti tudi redno vzdrževanje priključkov, kamor sodijo:

  • preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je priključek vodotesen,
  • zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje in
  • interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera in podobno).

lz tega izhaja, da izgradnja ali obnova individualnih priključkov ne more (in ne sme) biti financirana iz prihodkov javne službe.

O vseh opisanih temah smo uporabnike ie večkrat in na različne načine obveščali: z objavami na lokalni radijski postaji, z obvestili na hrbtnih straneh položnic, na naši spletni strani. Prav tako lahko najdete veliko informacij o naših temah v vsaki številki Našega časopisa. Prav v aktualni številki, ki je izšla 26. januarja 2015, boste na zelenih straneh naš|i več člankov, ki se dotikajo tudi tematike iz vašega dopisa.

Upamo, da naša pojasnila ustrezajo vašim pričakovanjem in vas hkrati vabimo, da nas za kakršnakoli dodatna pojasnila kontaktirate na telefonsko številko 01 750 29 60 ali preko e-poštnega naslova.

Želimo vam lep dan.

 Direktorica mag. Brigita Šen Kreže

 * Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. I . RS 87/2012 in naprej)

/// konec OCR ///

Objavljeno v Novičke, Občinska uprava, Vprašanja | Pusti Komentar

Vprašanje Občinski upravi – OOKP v občini Vrhnika, izdane v letu 2014

Odločbe o odmeri komunalnega prispevka v občini Vrhnika, izdane v letu 2014

 Spoštovani,

V zvezi z odmero komunalnega prispevka za stanovanjske objekte vas prosimo za posredovanje podatka o tem, koliko odločb o odmeri komunalnega prispevka je bilo v občini Vrhnika izdanih v letu 2014, in sicer ločeno za:

  • odločbe, izdane v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za novogradnjo ali legalizacijo stanovanjskega objekta;
  • odločbe, izdane zaradi priklopa obstoječega stanovanjskega objekta na določeno vrsto komunalne opreme.

Ob tem vas prosimo tudi za podatek o tem:

  • kakšno stopnjo oziroma odstotek revalorizacije ste glede na indeks rasti cen v gradbeništvu pri odmeri komunalnega prispevka v obeh, predhodno navedenih postopkih, upoštevali in za katero obdobje;
  • koliko odločb, izdanih v obeh, predhodno navedenih postopkih, je dokončnih in pravnomočnih in v koliko primerih so bile obveznosti investitorjev iz njihovega naslova poravnane ter v kakšnem skupnem znesku.

V zvezi z navedenim vas prosimo, da nam zaprošene podatke v najkrajšem možnem času, najkasneje pa do 28. 1. 2015, posredujete na naš e-naslov.

Odgovor Občinske uprave (26. 1. 2015)

odg_OU_OOKP

Komentar Liste (29. 1. 2015)

Glede indeksov rasti cen v gradbeništvu, ki jih je v odločbah o odmeri komunalnega prispevka za leto 2014 občinska uprava kot revalorizacijo za obdobje 31.8.2008 do 31.12.2013 izračunala  v višini 15,45% na način, ki iz odgovora ni razviden in ga iz njega tudi ni mogoče razbrati, podajamo le komentar:

16. člen Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni  list RS, št. 80/2007) določa, da se obračunski stroški opremljanja kvadratnega metra parcele oziroma njenega dela v določenem obračunskem območju z določeno komunalno opremo (Cp(ij)) in stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno opremo  (Ct(ij)), pri odmeri komunalnega prispevka indeksirajo ob uporabi  povprečnega letnega indeksa cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije , pod “Gradbena dela-ostala nizka gradnja”.

V zvezi s tem smo za navedeno obdobje, to je od 31.12.2008 do 31.12.2013 v naši listi pridobili uradni izračun indeksa rasti cen v gradbeništvu, ki se skladno s predhodno določbo citirane uredbe uporablja pri odmeri komunalnega prispevka, ki pa za to obdobje znaša 108,77 % in ne 115,45%, kot je navedeno v odgovoru občinske uprave in je bilo tudi uporabljeno v odločbah o odmeri komunalnega prispevka, ki so bile v občini Vrhnika izdane v letu 2014.

Zadeva: Odločbe o odmeri komunalnega prispevka v občini Vrhnika, izdane v letu 2014 – mnenje na odgovor OOK z dne 26. 1. 2015 (31.1.2015)

Spoštovani,

V zvezi z vašim odgovorom številka 092-3/2015  z dne 26.1.2015, s katerim podajate odgovore na naša vprašanja v zvezi z izdanimi odločbami o odmeri komunalnega prispevka v letu 2014, podajamo naslednje stališče in ugotovitve:

V vašem uvodno citiranem odgovoru med drugim navajate, da je bila revalorizacija v predmetnih odločbah, izdanih v letu 2014, izračunana po posameznih letih, in sicer za leto 2008, 2009, 2010, 2011, 2012 in 2013 z upoštevanjem indeksov, navedenih v tem delu vašega odgovora. Glede na to, da je v odločbah o odmeri komunalnega prispevka, izdanih v letu 2014 kot obdobje, za katerega se določa revalorizacija glede na indeks rasti cen v gradbeništvu, navedeno obdobje od 31. 12. 2008 do 31. 12. 2013 ugotavljamo, da je bil v predmetnih odločbah izračunan napačno.

Iz vašega odgovora je sicer možno sklepati, da so navedeni indeksi veljavni za obdobje tistega leta, čeprav so navedeni, kot da veljajo na posamezni dan. Tudi v samih odločbah je bilo navedeno, da indeks velja za obdobje od 31.12.2008 do 31. 12. 2013. Tako je za leto 2008 veljaven indeks 106,14, to pomeni za obdobje od 31.12.2007 do 31.12.2008. Za leto 2009 pa se šteje obdobje od 31.12.2008 do 31.12.2009.

Tu pa pridemo do bistvene napake, saj je v končnem izračunu zajeto tudi obdobje od 31.12.2007 do 31.12.2008, čeprav bi se moralo v skladu z Uredbo o vsebini programov opremljanja (Uradni list RS, št. 80/2007) indeksirati le od 31.12.2008 oziroma od 1. 1. 2009 naprej. Po pravilni interpretaciji končnega izračuna, ki je sicer v odgovoru matematično tudi nepravilno opisan, bi tako morali dobiti indeks 108,77, oziroma 8,77% in ne 15,45%, kakor je bilo odločeno z zadevnimi odločbami.

V odločbah o odmeri komunalnega prispevka, izdanih v letu 2014, pa tudi v preteklih letih, je bil izračunani znesek komunalnega prispevka dodatno pomnožen z revalorizacijskim indeksom zaradi gibanja cen v gradbeništvu. Kakor je določeno v 1. odstavku 16. člena Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč, se obračunski stroški indeksirajo ob uporabi povprečnega letnega indeksa cen za posamezno leto. Ta indeks  določa Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela – ostala nizka gradnja«. V drugem odstavku 16. člena prej omenjene uredbe pa je določeno, da se kot izhodiščni datum za indeksiranje uporablja datum uveljavitve programa opremljanja.

Ob tem pa 2. odstavek 19. člena predhodno navedene uredbe določa, da se višina skupnih stroškov indeksira s povprečnim letnim indeksom cen iz 17. člena te uredbe na začetek leta, v katerem se pričakuje, da bo program opremljanja sprejet, to pa je vsekakor leto 2009, kar pa, kot je že predhodno ugotovljeno, ni bilo upoštevano, saj je bil Odlok o programu opremljanja, na podlagi katerega so bile izdane odločbe do leta 2015, sprejet v letu 2009, kar pomeni, da se v skladu z navedeno uredbo obračunski stroški indeksirajo na začetek leta 2009, to je od 31.12.2008 naprej.

V zvezi s tem tudi ugotavljamo, da je sam izračun komunalnega prispevka v odločbah o odmeri komunalnega prispevka izveden napačno in v nasprotju z veljavno uredbo, saj se v odločbah znesek tega prispevka, izračunanega po formuli iz četrtega odstavka 6. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/2007), na koncu poveča za faktor revalorizacije glede na indeks rasti cen v gradbeništvu.

Prvi odstavek 16. člena Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč namreč pa določa, da se pri odmeri komunalnega prispevka ob uporabi povprečnega letnega indeksa cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela – ostala nizka gradnja«, indeksirajo obračunski stroški opremljanja kvadratnega metra parcele oziroma njenega dela v določenem obračunskem območju z določeno komunalno opremo (Cp(ij)) in stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno opremo (Ct(ij)), in ne skupni znesek že odmerjenega komunalnega prispevka.

Iz vašega odgovora pa je tudi razvidno, da znesek poravnanih obveznosti iz naslova komunalnega prispevka  za stanovanjske objekte  samo za leto 2014 znaša 271.409,12 €. Ob predpostavki, da zavezanci z odobrenim obročnim plačevanjem še niso poravnali nobenega obroka, tako dobimo skupno za 19.056,39 € preveč zaračunanih obveznosti iz naslova odmere komunalnega prispevka v občini za leto 2014.

Zato vas v zvezi z navedenim prosimo, da ta naš dopis podrobno proučite, ugotovljene napake odpravite in popravite, vse v skladu s predpisi, prizadetim občanom povrnete vse neupravičeno zaračunane dele obveznosti, in sicer od 31.12.2008 naprej, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, o vseh vaših ravnanjih in ukrepanjih in tako ugotovljenih posledicah ugotovljenih napačnih odmer komunalnega prispevka pa nas v najkrajšem možnem času, najkasneje pa do 10. 2. 2015 tudi pisno obvestite.

Objavljeno v Komunalni prispevek, Novičke, Občinska uprava, Vprašanja | Pusti Komentar

Odgovor na Pritožbo št. 1/2015 (18. 1. 2015)

Pozdravljeni,

Vašo pritožbo (št.1) glede smradnih emisij v različnih časovnih obdobjih na različnih mestih smo zabeležili v našo knjigo pritožb, na osnovi 19. člena UL RS 99/2013 in sicer kot:

  1. Pritožbo podal: Slavica Remškar, telefonska številka /pritožba št.1 prispela po e-mailu (priloga 1, knjiga pritožb)
  2. Številka in datum pritožbe: 001/2015 z dne 23.12.2014, 6.1.2015, 7.1.2015
  3. Predmet pritožbe: Povečane količine smradnih emisij v različnih časovnih obdobjih ter na različnih mestih (opis v prilogi 1)
  4. Izvajana dela:  V navedenih obdobjih ni bilo izvajanih del na kompostarni (opis v prilogi 1)
  5. Odgovor pritožniku: Po e-mailu (priloga 1, knjiga pritožb)
  6. Meteorološki podatki: Vremenska postaje CRO Vrhnika d.o.o. (http://www.crovrhnika.si) – weather history
  7. Izvedeni ukrepi: Ni potrebnih ukrepov (Priloga 1)
  8. Rešitev pritožbe: Obrazložitev (Priloga 1)

Priloga 1-odgovor pritožniku (po mailu)

Spoštovani,

v zvezi z vašim zaznavanjem povečanih smradnih količin oziroma smradu po razpadajoči organski snovi na območju med Vrtnarijo in Sinjo Gorico (23.12.2014,  različna časovna obdobja), območju Sinje Gorice-Zlatica (6.1.2015, med 17.00-18.00) , na območju Ob izviru (7.1.2015, med 6.00-7.00) ter ob šoli AM Slomšek in naselju Vrtnarija (7.1.2015, med 18.30-19.00)  je naše pojasnilo sledeče:

  • dne 23.12.2014 (različna časovna obdobja!) na kompostarni ni bilo izvajanih del, ki bi vplivala na okolje z oddajanjem smradnih emisij, pretežni del dneva je pihal jugozahodni veter.
  • dne 6.1.2015 med 17.00-18.00 na območju kompostarne ni bilo izvajanih del, ki bi vplivala na okolje z oddajanjem smradnih emisij, v časovnem intervalu je pihal zahodni veter.
  • 7.1.2015 med 6.00-7.00 na območju kompostarne ni bilo izvajanih del, ki bi vplivala na okolje z oddajanjem smradnih emisij, v časovnem intervalu je pihal vzhodni veter.
  • 7.1.2015 med 18.30-19.00 na območju kompostarne ni bilo izvajanih del, ki bi vplivala na okolje z oddajanjem smradnih emisij, v časovnem intervalu je pihal severo-zahodni veter.

Glede na to, da v vaši zadnji pritožbi eksplicitno  navajate gnijoče kupe organskih snovi, ki jih pogosto vidite in vohate pred CRO Vrhnika na Tojnicah, vas še enkrat, kot tudi druge člane CI vabimo, da nas obiščete, če ste že tako pogosto na naši lokaciji. Da vam pojasnimo delo in postopke tudi v dejavnosti sortiranja odpadne embalaže, ki jih očitno ne poznate in si jih razlagate po svoje. Odpadna embalaža, ki po vašem gnije pod odprtimi šotori je namreč pred in po obdelavi skladiščena skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem, glede njenega vonja pa je tako kot pri vseh vaših pritožbah – vam smrdi, žal, kot verjetno še marsikaj v okolici. Lesni sekanci verjetno tudi, mogoče celo odpadni papir, ki je prav tako skladiščen v odprtem šotoru…. Mogoče celo zbirni center (ki ga sicer že dve leti ni več pri nas)… . Imate pravico trditi, da vam smrdi marsikaj, ne pa tudi za to obsojati ves čas ene in iste družbe, ki se ukvarja z ravnanjem, predelavo in odstranjevanjem odpadkov – tudi vaših. Ali pa npr. družbe, ki se ukvarja s fekalijami – tudi vašimi …. . Z izrazi, kot so »gnitje«, »gnijoči organski odpadki« , ki jih v svojih mailih pošiljate tudi v vednost vse poprek, vse prejemnike vaši elektronskih sporočil napeljujete, da je torej prav to izvor neznosnega smradu, ki ga vi zaznavate na različnih lokacijah po Vrhniki, čeprav gre zgolj za vašo subjektivno mnenje.

Tako obtoževanje je preseglo vse meje in škodi ugledu naše družbe, zato prosimo, da z njim prenehate. Res da delamo z odpadki, vendar se zaradi vrste naše dejavnosti nimamo ničesar sramovati, sploh ker obratujemo v skladu z dovoljenji, zakonito in transparentno.

Lep pozdrav,

Bojan Krpan, dipl. inž. kem.tehn., vodja dejavnosti kompostarna

Marko Kocjančič, univ. dipl. inž. el., direktor

Objavljeno v Emisija neprijetnega vonja | Pusti Komentar

Dopis poslan na Kompostarno Rosa in CRO Vrhnika

Kompostarna Rosa, CRO Vrhnika

Pozdravljeni.

skladno z novo Uredbo o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata z dne 3. 12. 2013 (Ur. l. 99/2013) vam glede na člen 19 posredujem pritožbo , ki naj se jo zabeleži v knjigo pritožb in izvedejo vse aktivnosti skladno s tem členom.

 Povečane količine smradnih emisij je bilo zaznati:

  • 12. 2014 naprej v različnih časovnih obdobjih (med naseljem Vrtnarija in vasjo Sinja Gorica, pihalo je v smeri od Ligojne proti Vrhniki)
  • V prazničnem času pri nas (ul. Ob izviru) smradu nismo zaznali, res pa smo bili tudi veliko zdoma.

Takoj po praznikih je zasmrajanje našega konca Vrhnike spet na dnevnem redu, saj niti ne uspem zapisati vseh smrdljivih dni in ur.

Navajam le nekaj datumov:

  •  1. 2015, 17.00- 18.00: Sinja Gorica-Zlatica
  • 1. 2015, 6.00-7.00, Ob izviru
  • 1.2015,18.30-19.00, okrog OŠ A. M. Slomška in naselja Vrtnarija

Smrad je prepoznaven: po razpadajočih organskih snoveh.

Enak smrad vohamo, če se sprehodimo po Tojnicah, kjer stoji CRO Vrhnika,  še posebej, kadar so na ograjenem prostoru CRO veliki nepokriti kupi nečesa rjavega (kot prst, pomešana z žagovino?) in  kadar so šotori, v katerih je spravljena balirana odpadna embalaža, kar odprti, odgrnjeni. Ker odpadna embalaža seveda ni popolnoma čista, organski odpadki na njej gnijejo, smrad je neznosen.

Nad Tržaško cesto pa kot v posmeh visi ponosen transparent: Vrhnika, občina brez odpadkov.

Orvelovščina tudi na področju ekologije? Če parafraziram znani Orwellov roman 1984: Mir je vojna. Svoboda je suženjstvo.  V letu 2015 na Vrhniki pa: Onesnaževanje je skrb za čisto okolje.

Prosim za vsa pojasnila – tudi glede gnijočih  kupov organskih snovi in glede odprtih šotorov z umazano embalažo; oboje pogosto vidimo in vohamo pred CRO Vrhnika na Tojnicah.

 Prosim za odgovor skladno s členom 19 omenjene uredbe.

 Slavica Remškar

 V vednost:

  • Vesna Kranjc, direktorica Občinske uprave
  • Stojan Jakin, župan
  • MKO – Inšpektorat
  • CI Zlatica-Vrtnarija
Objavljeno v Emisija neprijetnega vonja | Pusti Komentar

Pritožba št. 1/2015 (poslana 10. 1. 2015)

Pozdravljeni, gospod Marko Kocjančič in gospo Bojan Krpan.

Danes sem spet utegnila poslati dve pritožbi o smradu. (Vseh ur in dni, ko na območju med Sinjo Gorico, na avtocesti, pri Intersparu,  preko Vrtnarije, Zlatice do vznožja Trojice in do Ligojne smrdi, si niti ne utegnem zapisati.)

Nikakor ne trdim, da vem, kje je izvor smradu oz. izvor vseh mnogoterih smradov  – in tega nisem nikoli trdila. Če bi to člani CI lahko locirali in dokazali, bi se morda na Vrhniki kaj spremenilo. Ali pa tudi ne, bolj verjetno žal ne  – saj vidimo, kako si država  pokriva oči (in si zatiska nos) v še mnogo mnogo  bolj razvpitih in bolečih primerih denimo Zasavja in Celja.

 Kadarkoli in komurkoli pa lahko ljudje povemo, da nam smrdi in kje mi zaznavamo smrad.

Če ne verjamete meni, da kup slabo očiščene embalaže smrdi, si ga postavite na vrtu, pa se boste prepričali. Ostanki hrane na odpadni embalaži gnijejo – kaj je narobe s tem izrazom? V čem je spornost? Me lahko tožite, ker si upam postaviti trditev, da katerikoli kup odpadne embalaže, pokrit z ostanki hrane, smrdi, ker se organski odpadki razkrajajo?

Samo če se sprehodite po Vrhniki in okolici, lahko vidite, kje imajo hiše nameščene klimatske naprave in kje ne. V naši ulici hiše s klimo prevladujejo. V Sinji Gorici tudi. Le zakaj? Si ljudje tako radi delajo stroške in nameščajo klimatske naprave zaradi lepšega?

O tem, da ljudje neradi dejavno sodelujejo v javnih zadevah, nimam nobenih iluzIj. Tako pač je.

Res se v CI dejavno oglaša le nekaj aktivistov. Vendar je pred leti  – vemo – peticijo proti smradu podpisalo zelo veliko ljudi. Gospod župan peticijo ima.

In čemu bi se bilo potrebno pri sprejemanju prostorskega načrta občine pogovarjati o sanaciji komopstarn/kompostarne (pred morebitno širitvijo?) Če je povsod vse v popolnem redu?

 Iz članka Čemu civilna iniciativa?, ki je bil pred mesecem objavljen v Našem časopisu, navajam:

 /…/bom opisala eksperiment, ki tudi  v našem – vrhniškem – primeru nazorno osvetljuje, zakaj se zdi, da smrad moti le peščico sitnih občanov, vsi drugi pa kakor da uživajo v vdihovanju popolne svežine. V resnici smrad moti mnoge – oglasiti pa se upamo le redki.

Gre za zelo znan eksperiment psihologov B. Latanea in J. Darleyja, s katerim so psihologi in sociologi poskušali ugotoviti, zakaj se ob očitnih napakah in kršitvah v določenem okolju kritično  odzove le malo ljudi, drugi pa, kot da so slepi in gluhi ali  – v našem smrdljivem primeru – brez nosa. Raziskovalca sta povabila prostovoljce, ki naj bi izpolnili vprašalnik. V ene sobe sta dala po enega prostovoljca, v druge po dva in v tretje po tri. Med izpolnjevanjem vprašalnika se je v sobah začel počasi širiti dim. Rezultati poskusa so bili presenetljivi. Kadar je bil v sobi en sam prostovoljec, je običajno že po dveh minutah opazil dim, začel raziskovati, od kod prihaja, in poskušal ukrepati. Med tistimi, kjer sta bila v sobi dva človeka, je le eden od desetih naredil paniko, drugi so v dimu lepo naprej izpolnjevali vprašalnik, si meli solzne oči in se delali, kot da se nič ne dogaja. Še slabše je bilo, ko so bili v sobi trije ljudje. V tem primeru je po štirih minutah le eden od 24 testirancev javil, da je v sobi dim! Drugi so tiho izpolnjevali vprašalnike, čeprav so zaradi dima komaj kaj videli. Zakaj ljudje veliko pozneje reagirajo na nekaj, če so v skupini, kot pa če so sami? Ker v skupini veliko lažje nekaj zanikamo, kot takrat, ko smo sami. V skupini opazujemo, kaj bodo naredili drugi, in se seveda zanašamo na to, da bodo drugi nekaj storili. V skupini je naša slepota vezana tudi na to, da se bojimo, da bi naše reagiranje izzvalo neodobravanje drugih – zato smo raje tiho, kot da bi morda delovali panično ali pa da bi se glede nevarnosti zmotili. (Povzemam po članku Namerna slepota, Renata Salecl, Sobotna priloga, 11. 10. 2014.)

 Še en vzrok nekritičnosti ob evidentnem onesnaževanja okolja, v našem primeru zraka, je  dejstvo, da zaradi lenobe, lastnega udobja, neosveščenosti … izpuščajo nedovoljene snovi v zrak tudi mnogi zasebniki. Neurejena kurišča in dimniki zasebnih hiš, kurjenje s plastičnimi odpadki, iverko in drugimi neprimernimi materiali … vse to h kakovosti zraka v naši občini pač ne pripomore. In kdor okolje svinja sam, bo težko kritičen do drugih. Zakaj se s tem občinski oddelek za okolje in prostor ne ukvarja? /…/ konec navedka.

 Vsako človekovo dejavnost, ki upošteva trajnostni odnos do okolja, cenim in spoštujem. Gotovo je ukvarjanje z odpadki  tudi fekalijami (ne vem, zakaj bi prav moje imele posebno prednost in jih posebej omenjate v pismu?) zelo zelo zelo  pomembno za vse nas, za naše zdravo okolje. Vendar pa žal lahko tudi pri tem prihaja do obremenjevanja zraka, vode, prsti … Prav zato, da bi procese zbiranja, prebiranja in predelave odpadkov izboljšali, moramo do problemov  pristopati strokovno, (samo)kritično, z željo po izboljšanju – ne pa z jezljivo užaljenostjo, kakršno razberem iz vašega odgovora.

 Upam, da lahko skupaj kaj premaknemo na bolje prav tu, kjer živimo – na Vrhniki.

 Pozdravljam.

 Slavica Remškar

Objavljeno v Emisija neprijetnega vonja | Pusti Komentar