Širitev območij časovno omejenega parkiranja na Vrhniki

Na 1. korespondenčni seji Odbora za ekologijo in infrastrukturo je bil obravnavan osnutek Odredbe o spremembah in dopolnitvah Odredbe o prometni ureditvi in uvedbi časovno omejenega parkiranja na javnih površinah v občini Vrhnika.

S predlogom sprememb in dopolnitev te odredbe skuša občina Vrhnika poiskati rešitve in sprejeti ukrepe, ki bodo voznike usmerili k parkiranju na parkirišču P + R v Sinji Gorici.

V zvezi s tem občina predlaga, da se na javnih parkiriščih v centru Vrhnike razširi območje časovno omejenega parkiranja oziroma t.i.«modre cone« in s tem označi območja na trgu Karla Grabeljška in Poštni ulici ter uvede novo območje pri Mrakovi šoli in vrtcu Želvica, kjer bi bilo po tem predlogu možno z označitvijo parkirnega časa brezplačno parkirati 2 uri, dopušča pa se možnost izdaje dovolilnic za večurno parkiranje na teh parkiriščih, pri čemer kriteriji za izdajanje teh dovolilnic niso znani.

Skratka, predlagana je razširitev tako imenovanih modrih con v občini, pri tem pa ni povsem jasno za kakšen delež se ta območja širijo in koliko parkirnih mest bi bilo v to novo predlagano ureditev vključeno.

V Listi za razvoj vrhniškega podeželja se s tem predlogom nismo strinjali in ga nismo podprli .

Tak pristop občinske uprave ocenjujemo kot  površen in preveč pomanjkljiv, ne dovolj podrobno analiziran in usmerjen  proti  temu, za kar se vsi tako zelo zavzemamo, ne nazadnje tudi z nedavnim sprejetjem Strategije razvoja turizma v občini Vrhnika, to je spodbujanje razvoja turizma.

Vsekakor bi bilo v tem primeru glede na razloge, ki jih občinska uprava navaja kot podlago za razširitev območij časovno omejenega parkiranja, to je usmeritev voznikov k parkiranju na parkirišču  P + R v Sinji Gorici, nedvomno dobro proučiti investicijsko dokumentacijo za projekt izgradnje tega parkirišča, saj so v njej, ali pa bi vsaj morale biti, opredeljene vse variante rešitev in podlag, ki utemeljujejo izgradnjo tega parkirišča in seveda navedeni tudi vsi cilji, ki jim z njegovo izgradnjo sledimo in jih dosegamo.

Vsekakor je bila navedena investicija po naši oceni močno preuranjena, saj vse dokler ne bo zgrajen avtocestni priključek v Sinji Gorici, bodo to parkirišče uporabljali le redki, pa tudi če bodo vsa parkirišča na Vrhniki vključena v tako imenovano modro cono.

V obrazložitvi naše zavrnitve predloga sprememb in dopolnitev Odredbe o prometni ureditvi in uvedbi časovno omejenega parkiranja na javnih površinah v občini Vrhnika smo predlagali, da se v okviru ureditve parkiranja v občini Vrhnika raje začnemo ukvarjati z iskanjem odgovora na vprašanje, kaj sploh želimo. In vsakokrat, ko se soočamo s tem vprašanjem se srečamo na stičišču, to je, da želimo biti prepoznavna turistična točka z širokim naborom turističnih zanimivosti, znamenitosti in ponudb, ki bodo v velikem številu pritegnile turiste na Vrhniko.

Vendar s čim? Ocenjujemo, da  časovno omejeno parkiranje oziroma njegova razširitev in vodenje kaznovalne politike, ki jo taka ureditev hočeš nočeš prinaša, ni prava rešitev.

Število parkirišč s časovno omejenim parkiranjem v tako imenovanih modrih conah je potrebno po našem mnenju s tem ciljem zmanjšati, seveda pa je potrebno občane vseskozi na ustrezen način obveščati o namenu posameznih parkirišč.

Predstavljajmo si na primer turiste, ki se bodo z osebnim vozilom ali pa avtodomom ustavili, recimo na parkirišču pred Kulturnim centrom oziroma Doživljajskim razstaviščem z namenom, da si ga v miru ogledajo. Parkirali bodo na parkirišču, ki je v modri coni, bili na ogledu recimo 2 uri in potem … bodo šli prestaviti uro v avtu, da ogled dokončajo ali pa ker si želijo za tem peš ali s kolesi pogledat izvire Ljubljanice, šli od tam spet nazaj na parkirišče premakniti uro ali celo avto, ker bi potem želeli še na kosilo.

Ne, tega ti turisti zagotovo ne bodo storili, ampak se bodo odpeljali drugam, najverjetneje v drugo občino, vsekakor pa se ne bodo vrnili nikoli več, še posebej, če jih bo po prihodu iz ogleda Doživljajskega razstavišča ali pa od kje drugje, za brisalci avtomobila čakal “pozdrav” medobčinskega redarstva.

Če želimo pritegniti enodnevne turiste, kar bi moral biti naš prednostni cilj, jim je treba poleg vsega drugega v prvi vrsti omogočiti časovno neomejeno parkiranje v centru Vrhnike čez dan in jim dati možnost, da si Vrhniko in njeno okolico ogledajo brez kakršnega koli časovnega pritiska.

Zato je treba iti v smer rešitve, v kateri bo slehernemu občanu, gostu, obiskovalcu in vsem drugim, ki prihajajo na Vrhniko, omogočeno brezplačno parkiranje, do recimo dveh ur, kjerkoli in na katerem koli parkirišču v centru Vrhnike, vsaka nadaljnja ura pa naj bo plačljiva.

Za spodbujanje razvoja turizma je to nedvomno najboljša rešitev in praksa vseh mest, v katera se da priti z avtom in ki imajo turistom kaj pokazati in ponuditi. Ta način pa je tudi popolnoma normalen in samoumneven za vsakega turista, ki je v določenem kraju s svojim vozilom z namenom, da si ga v miru ogleda.

Ker roko na srce, modre cone ne prinašajo prave rešitve, glede parkiranja domačinov in obiskovalcev Vrhnike pa občina, razen stroškov barvanja, od njih nič nima, zato bi bilo potrebno razmisliti o drugačni in celoviti ureditvi parkiranja.

Proračunske prihodke, ki jih zagotavlja medobčinsko redarstvo, ki budno spremlja voznike, ki so zaradi različnih razlogov pozabili v avtu namestiti parkirno uro, tudi starše, ki vozijo svoje otroke v vrtce in šole in nič hudega sluteče turiste, pa zagotoviti iz drugače zasnovane ureditve parkiranja, ki bo občanom, gostom in obiskovalcem prijaznejša in bo nudila tudi možnosti časovno daljšega oziroma neomejenega  parkiranja. Ob tem pa seveda ne gre pozabiti še na vse, ki so zaposleni ali stanujejo v centru Vrhnike, za katere je tudi potrebno poiskati ustrezno in sprejemljivo rešitev glede parkiranja.

Lista za razvoj vrhniškega podeželja

Objavljeno v Občinska uprava, Turizem | Pusti Komentar

Ravnanja občinske uprave občine Vrhnika glede preveč odmerjenega komunalnega prispevka

Občina Vrhnika (e-naslov: obcina.vrhnika@vrhnika.si)

Zadeva: Ravnanja občinske uprave občine Vrhnika glede preveč odmerjenega komunalnega prispevka

Spoštovani,

Kot ste seznanjeni, smo v Listi za razvoj vrhniškega podeželja na podlagi vašega odgovora št. 092-3/2015 z dne 26. 1. 2015, s katerim ste odgovorili na naš dopis z dne 21. 1. 2015 ugotovili, da je bil zaradi napačno uporabljenega oziroma določenega faktorja revalorizacije glede na indeks rasti cen v gradbeništvu, komunalni prispevek v obdobju od leta 2011 do leta 2014 preveč zaračunan, kar ste podrobneje pojasnili v vašem dopisu št. 092-3/2015 z dne 3. 3. 2015.

O tej zadevi je bilo na seji Občinskega sveta dne 12. 2. 2015 postavljeno tudi vprašanje o tem, kaj namerava v zvezi s tem storiti občinska uprava in na kakšen način namerava napake popraviti in prizadetim občanom vrniti znesek preveč zaračunanega komunalnega prispevka, ki je odgovorila, da bo celotna zadeva predana Ministrstvu za okolje in prostor.

Na vaš dopis, ki ste ga v zvezi s tem posredovali ministrstvu dne 3. 3. 2015, je le-to dne 25. 3. 2015 odgovorilo z dopisom št. 060-11/2015-2, v katerem sicer ugotavlja, da v obravnavani zadevi ne gre za očitno kršitev materialnega predpisa, zaradi katerega bi moralo ministrstvo ukrepati in predmetne odločbe o odmeri komunalnega prispevka razveljaviti po nadzorstveni pravici.

Vendar ministrstvo ob tem med drugim tudi ugotavlja, da je evidentno, da znesek indeksa revalorizacije za obdobje od 31. 12. 2008 do 31. 12. 2013 predstavlja ugotovljeno napačno dejansko stanje, ki ga v nadzorstvenem postopku ni mogoče ponovno ugotavljati, niti ni mogoče raziskovati njegove nepravilnosti in da previsoko plačan znesek komunalnega prispevka zaradi nepravilne indeksacije lahko po njihovem mnenju predstavlja civilnopravni zahtevek stranke po vračilu presežka.

V zaključku odgovora pa Ministrstvo za okolje in prostor predlaga, da – citiram: »Morebiti pa bi (napačni) zapis indeksa v obrazložitvi odločbe na lastno odgovornost šteli kot pomotni zapis (po določbah 223. člena ZUP) in bi ga – v izogib vsem nastalim nevšečnostim, pri čemer ta napačni zapis povsem jasno priznavate – popraviti kot očitno pomoto, v posledici česar bi se spremenil tudi izrek in obrazložitev odločbe v zneskih, ki so posledica tega pomotnega zapisa indeksa« –  konec citata.

Glede na to, da sem bil s tem dopisom Ministrstva za okolje in prostor po mojem vedenju seznanjen le jaz, kot predstavnik Liste za razvoj vrhniškega podeželja in občinski svetnik, vas prosim za odgovor o tem, kaj nameravate storiti v zvezi z rešitvijo te zadeve in ali nameravate pri tem slediti priporočilu ministrstva in ugotovljeno očitno pomoto popraviti tako, da bo v vseh odločbah, s katerimi je bil komunalni prispevek na tej podlagi preveč odmerjen,  spremenjen tudi izrek in njihova obrazložitev v zneskih, ki so posledica tega pomotnega zapisa in s tem popravili napačno ugotovljeno dejansko stanje in vsem prizadetim vrnili presežek plačanega komunalnega prispevka.

V zvezi z navedenim vas prosim, da vaš odgovor v najkrajšem možnem času, najkasneje pa do 9. 10. 2015, posredujete na moj e-naslov.

Ker  o odgovoru Ministrstva za okolje in prostor Občinski svet ni bil seznanjen, čeprav ste ga o tem, da se boste v zvezi s tem vprašanjem na njega obrnili, seznanili na njegovi redni seji dne 12. 2. 2012 vas prosim, da Občinski svet tako z odgovorom ministrstva kot tudi s predlogom rešitve te zadeve oziroma z vašo odločitvijo v zvezi s tem, seznanite na prvi naslednji redni seji.

S spoštovanjem,

                                                                                                                       mag. Viktor Sladič

                                                                                                                         občinski svetnik

 Poslano:

  • naslovniku po e-pošti.

 

ODGOVOR OBČINSKE UPRAVE:

Od: <Stojan.Jakin@vrhnika.si>
Datum: 07. oktober 2015 16:49
Zadeva: Odgovor
Za: viktor.sladic@gmail.com

Spoštovani,

Prejeli smo Vaš dopis, v katerem prosite za pojasnitev ravnanja občinske uprave v zvezi z izdanimi pravnomočnimi odločbami o komunalnem  prispevku v letih od 2011 do 2014.

Na odgovore, ki jih želite, smo članom OS OV že odgovorili na 5. redni seji občinskega sveta, dne 2.7. 2015, pri 2. točki Dnevnega reda “Pobude in vprašanja svetnikov” na vprašanje g. Pavla Oblaka. To je citirano tudi v zapisniku 5. redne seje OS OV. Naj ponovim, odločb o komunalnem prispevku ne bomo spreminjali, saj so pravnomočne, iz njih izhajajo določene pravice in obveznosti, ki so jih tako stranke kot občina že izpolnile.  

Vsebina dopisa Ministrstva za okolje in prostor,  št. 060-11/2015-2 z dne 25. 3. 2015 je bila predstavljena na isti seji, povzeta pa je tudi v članku, ki je bil objavljen v Našem časopisu, dne 29. junija 2015 pod naslovom “Sprejeta dva pomembna odloka” in katerega podpisniki članka tudi omenjate, zato smo prepričani, da ste zainteresirani svetniki z dopisom seznanjeni.

Razen Vas, ni nobeden izmed svetnikov, posebej izrazil, da mu posredujemo omenjeni dopis, saj smo vsebino kot že navedeno, predstavili na seji OS, povzeta pa je tudi v že zgoraj omenjenem članku, s čimer je bila zadeva predstavljena ne samo svetnikom, ampak tudi širši javnosti.

Lep pozdrav,

Stojan Jakin

PRILOGA:

- članek v Našem časopisu
. izsek iz zapisnika 5. seje OS OV

Objavljeno v Komunalni prispevek, Občinska uprava, Vprašanja | Pusti Komentar

Jure Matevž Hodnik

je rojen 15.09.1968 in ves ta čas živi na Vrhniki na Stari cesti kjer se je reklo »pr’ žont« zato ga ljudje poznajo tudi kot »žontov pob«. Šolal se je na PTT SŠEC in končal tehnično smer kot Elektrotehnik telekomunikacij. Po šolanju se je zaposlil v tedanjem podjetju PTT Jugoslavije, ki se je kasneje preimenovalo v Telekom, kjer službuje že 31 let. V zadnjih 8 letih je v podjetju Telekom Slovenije aktivni član sindikata Seleks in bil v letošnjem letu s strani sodelavcev izvoljen tudi v delavski svet. Leta 2014 je bil imenovan na občini Vrhnika v lokalni odbor za infrastrukturo in ekologijo,kjer je pobliže spoznal še utrip lokalne politike.Je poročen in je oče dveh sinov.V mlajših letih je bil član Vrhniške godbe.V prostem času rad igra tenis in hodi v bližnje gore.

Objavljeno v Kdo smo | Pusti Komentar

Mojca Gutnik

???Rojena 24. 5. 1962 in svojo mladost preživela na Stari Vrhniki, sedaj pa živi v Ligojni. Po končani gimnaziji se je vpisala na Pedagoško akademijo v Ljubljani, smer matematika-tehnični pouk. V šolstvu vztraja že 32 let. V Listi za razvoj Vrhnike deluje že od vsega začetka. Kot bivša predsednica KS Ligojna, dobro pozna delovanje krajevnih skupnosti in problemov, ki se pojavljajo pri njihovem delovanju.

Objavljeno v Kdo smo | Pusti Komentar

Tomo Grom

Rojen 20.12.1954 v Ljubljani. Otroštvo in mladost je preživel na Vrhniki, zadnjih nekaj desetletij pa živi na Stari Vrhniki. Končal je gimnazijo. Največji del poklicne poti je delal v Ljubljanski banki. Bil je vodja poslovalnice v več poslovalnicah v Ljubljani, pet let pa je vodil tudi poslovno enoto na Vrhniki. Več let je bil namestnik direktorice podružnice Vič Notranjska. Zadnja leta pred upokojitvijo je delal na področju trga nepremičnin.

Je strasten smučar in rad gre na večdnevni pohod  ali v hribe.

Listi za Razvoj Vrhnike in podeželja se je pridružil kmalu po ustanovitvi.

Objavljeno v Kdo smo | Pusti Komentar

Tomaž Gorišek

Rojen 6.12.1967. Je prostovoljni gasilec že 42 let, deset let je opravljal tudi funkcijo poveljnika gasilskega društva. Tretji mandat je v upravnem odboru Gasilske Zveze Vrhnika, drugi mandat pa predsednik Krajevne Skupnosti Verd.

Je soustanovitelj Liste za razvoj Vrhnike in podeželja in borec za pravično odmero komunalnega prispevka za kanalizacijo in za pošteno delovanje občine. Je bivši športnik – imetnik zlate medalje iz Svetovnega prvenstva v jadralnem padalstvu, selektor slovenske reprezentance na svetovnem prvenstvu ter glavni sodnik na svetovnem prvenstvu. Je ljubitelj potovalnega motociklizma, zgodovinskih dejstev in ljubiteljski pridelovalec zdrave hrane.

Objavljeno v Kdo smo | Pusti Komentar

Anže Grampovčan

Anze2Anže Grampovčan se je rodil 6. 4. 1970 v Ljubljani. Po izobrazbi je diplomirani manager poslovnih operacij, program upravljanja in vodenja poslovnih sistemov. Prvotno je deloval v gospodarstvu, kasneje pa ga je pot privedla v javni sektor, v Mestno občino Ljubljana, kjer še danes opravlja strokovna dela. Ima dolgoletne izkušnje pri uvajanju modela kakovosti CAF v javne organe, dolgoletne izkušnje pri vodenju javnih naročil, iz katerih je tudi opravil diplomsko delo, iz priprave in vodenja proračuna in javnih financ, vodenja financ nadzornih organov – mestnega redarstva in inšpektorata, kjer je tudi dolgoletno sodeloval pri izdelavi programske opreme obeh nadzornih organov. Je tudi dolgoletni aktivni član KS Breg, kjer pokaže veliko aktivnost s predlogi, usmerjenimi za boljšo in lepšo ureditev Vrhnike. Njegovi predlogi so vedno strokovno argumentirani in realizirani. Veliko smernic in predlogov je podal za prostorsko ureditev starega mestnega jedra (objekti v območju kulturne dediščine), ki so bili upoštevani in sprejeti. Bil je tudi velik aktivist, ki je zastopal krajane po nesreči v podjetju KEMIS in se boril za izboljšanje bivalnih okoljskih pogojev za bivanje po nesreči in pri izgradnji otroškega igrišča v naselju Vrtnarija.

Ljudje ga poznajo po njegovi skromnosti in velikim socialnim čutom. Vedno je pripravljen prisluhniti in pomagati ljudem s praktičnimi nasveti in tudi rokami.

Za kandidaturo občinskega svetnika se je odločil po predlogih krajanov in predlogu liste, katere predstavnik je. Osebno meni, da bi v vlogi občinskega svetnika veliko pripomogel še k večji razvitosti mesta, tako na področju razvoja gospodarstva, kulture, turizma, športa in podeželja – vasi, ki mejijo na Vrhniko.

Objavljeno v Kdo smo | Pusti Komentar

Informacija o 1. korespondenčni seji Odbora za ekologijo in infrastrukturo

Dne 25. 8. 2015 je bila sklicana 1. korespondenčna seja Odbora za ekologijo in infrastrukturo, v okviru katere je bila obravnavana le ena točka, to je osnutek Odredbe o spremembah in dopolnitvah Odredbe o prometni ureditvi in uvedbi časovno omejenega parkiranja na javnih površinah v občini Vrhnika.

S predlogom sprememb in dopolnitev te odredbe skuša občina Vrhnika poiskati rešitve in sprejeti ukrepe, ki bodo voznike usmerili k parkiranju na parkirišču P + R v Sinji Gorici.

V zvezi s tem se tako predlaga, da se na javnih parkiriščih v centru Vrhnike razširi območje časovno omejenega parkiranja in s tem označi območje na trgu Karla Grabeljška, Poštni ulici in uvede novo območje pri Mrakovi šoli in vrtcu Želvica, kjer bi bilo po tem predlogu možno z označitvijo parkirnega časa brezplačno parkirati 2 uri, dopušča pa se možnost izdaje dovolilnic za večurno parkiranje na teh parkiriščih.

Skratka, predlagana je razširitev tako imenovanih modrih con v občini, pri tem pa ni povsem jasno za kakšen delež se ta območja širijo in koliko parkirnih mest bi bilo v to novo predlagano ureditev vključeno.

V Listi za razvoj vrhniškega podeželja (podatka o tem, kako so se do tega predloga opredelili drugi člani odbora, predvsem zaradi načina glasovanja, ki je bil po e-pošti in po telefonu) se s takim predlogom nismo strinjali in ga tudi nismo podprli .

Tak pristop občinske uprave namreč ocenjujemo kot napačen in usmerjen proti temu, za kar se vsi zavzemamo, nenazadnje tudi z nedavnim sprejetjem Strategije razvoja turizma v občini Vrhnika.

Ob tem je po našem mnenju tudi iluzorno razmišljati, da bo občina Vrhnika s povečevanjem območij s časovno omejenim parkiranjem v centru reševala oziroma rešila problem novo zgrajenega, predvsem pa praznega parkirišča P+R v Sinji Gorici ter s tem preusmerila voznike k parkiranju na tem parkirišču.

Na tem mestu poudarjamo, da bi bilo v tem primeru nedvomno dobro videti investicijsko dokumentacijo za projekt izgradnje navedenega parkirišča, saj so v njem verjetno ali pa bi vsaj morale biti, opredeljene vse variante rešitev in podlag, ki utemeljujejo izgradnjo tega parkirišča v Sinji Gorici in seveda navedeni tudi vsi cilji, ki jih z njegovo izgradnjo v občini dosegamo.

Vsekakor pa je bila investicija po naši oceni močno preuranjena, saj vse dokler ne bo zgrajen avtocestni priključek v Sinji Gorici, to parkirišče ne bo uporabljano s strani kogarkoli, pa tudi če bodo vsa parkirišča na Vrhniki vključena v tako imenovano modro cono.

Zato smo v obrazložitvi naše zavrnitve tega predloga sprememb in dopolnitev obravnavane odredbe tudi predlagali, da se v okviru ureditve parkiranja oziroma parkirišč v občini Vrhnika raje začnimo ukvarjati z iskanjem odgovora na vprašanje, kaj sploh želimo. In vsakokrat, ko se ukvarjamo s tem vprašanjem, naj si bo na Občinskem svetu, v njegovih delovnih telesih ali kot posamezniki, se srečamo na stičišču, to je, da želimo biti prepoznavna turistična točka z širokim naborom turističnih zanimivosti in znamenitosti ter ponudb, ki bodo v velikem številu pritegnile turiste na Vrhniko.

In s čim? Z omejenim parkiranjem na modrih conah in vodenjem kaznovalne politike, ki jo taka ureditev hočeš nočeš prinaša?

Ne, nasprotno. Število parkirišč v modrih conah je treba po našem mnenju s tem ciljem zmanjšati, če že ne popolnoma odpraviti.

Predstavljajmo si na primer družino iz recimo Avstrije ali pa od kjerkoli, lahko tudi iz Ptuja ali pa iz Ljubljane, ki se bo z osebnim vozilom ali pa avtodomom (ker se z njim ne more za dlje časa namensko ustaviti nikjer v naši občini) ustavila recimo na parkirišču pred Kulturnim centrom oziroma Doživljajskim razstaviščem z namenom, da si ga seveda v miru ogleda. Parkirala bo v modri coni, bila na ogledu recimo 2 uri in potem…bo šla premikat uro v avtu ali avtodomu (če jo sploh ima), da ogled dokonča ali pa ker si želi peš ali s kolesi pogledat izvire Ljubljanice v Močilniku in Retovju, šla od tam spet nazaj na parkirišče premaknit uro ali celo avto, ker bi potem želeli še na kosilo v Bistro, si tam ogledati Tehniški muzej in morda še kaj.

Ne, tega ta družina zagotovo ne bo storila, ampak se bo odpeljala drugam, najverjetneje v drugo občino, vsekakor pa se ne bo vrnila nikoli več, še posebej, če jo bo po prihodu iz ogleda Doživljajskega razstavišča ali pa od kje drugje za brisalci čakal “pozdrav” medobčinskega redarstva.

Če želimo pritegniti enodnevne turiste, kar bi moral biti naš prednostni cilj, jim je treba poleg vsega drugega v prvi vrsti omogočiti neomejeno parkiranje čez dan za 6, 8 ali 12 ur in jim dati možnost, da si Vrhniko in njeno okolico ogledajo brez kakršnega koli časovnega pritiska.

Zato je treba iti v smer rešitve, v kateri bo slehernemu občanu, gostu, obiskovalcu in vsem drugim, omogočeno brezplačno parkiranje do recimo dveh ur kjerkoli in na katerem koli parkirišču v občini Vrhnika. Vsaka nadaljnja ura pa naj bo plačljiva, recimo 40 centov na uro.

Za spodbujanje razvoja turizma je to absolutno najboljša rešitev in praksa vseh mest, v katera se da priti z avtom in ki imajo turistom kaj za pokazati in ponuditi. Ta način pa je tudi popolnoma normalen in samoumneven za vsakega turista, ki je v določenem kraju s svojim vozilom z namenom, da si ga v miru ogleda.

Ker roko na srce, modre cone ne prinašajo nobene rešitve pa tudi občina, razen stroškov barvanja, od njih nič nima, ima pa, kot lahko vidimo iz proračunskih dokumentov občine Vrhnika, veliko medobčinsko redarstvo, ki budno spremlja voznike, ki so zaradi tega ali drugega razloga pozabili v avtu namestiti parkirno uro, tudi starše, ki vozijo zjutraj svoje otroke v vrtce in šole, verjetno pa tudi nič hudega sluteče turiste.

Pred objekti, kot je na primer Kulturni center, se lahko postavi tudi rampa, ki vsakemu obiskovalcu ob vstopu da listek, ki ga po ogledu razstavišča ali obisku prireditve, če ta traja dlje od dveh ur, pokaže osebju, ki ga potrdi in mu s tem kot gostu, ki je plačal vstopnico ali se je udeležil česar koli, kar se v tem objektu dogaja, omogoča brezplačno parkiranje.

Ob tem je treba tudi vedeti, da celoten sistem obiskovanja na primer muzejev v tujini, pa tudi v Sloveniji,  temelji na treh principih: 1) prodaja vstopnic, 2) prodaja spominkov, 3) prodaja hrane in pijač. Brez tega ni zaokrožene ponudbe, ki pa je seveda nesmiselna v primeru, ko obiskovalcu ni omogočeno tudi časovno neomejeno parkiranje.

Ampak to je že stvar druge debate!

 mag. Viktor Sladič

Objavljeno v Novičke, Seje OEI | Pusti Komentar

Zaščiteno: Točkovnik PTV

Ta vsebina je zaščitena z geslom. Za ogled spodaj vpišite svoje geslo:

Objavljeno v Program 2018-2022 | Vnesite geslo za ogled komentarjev.

Postrvi po keltsko v oddaji Dobro jutro

RTV_Trojica_1Naša lista se je zelo uspešno predstavila na  festivalu hrane na Stari cesti  s pečenjem rib po Keltsko. Rezultat te predstavitve je bil viden že nekaj dni  kasneje, ko  smo bili povabljeni, da sodelujemo pri snemanju oddaje Dobro jutro. Informacijo nam je posredovala g. Mirjan Suhadolnik (Turistično društvo Vrhnika).  V poletnem času se del  oddaje Dobro jutro (RTV Slovenija, 1. program) snema v živo, torej s terena ob četrtkih,  iz različnih krajev Slovenije.  Predstavitev Vrhnike je bila dne 2.7.2015.

RTV_Trojica_2Časa za pripravo je bilo zelo malo. Tomo se je udeležil sestanka, pridobil osnovne informacije in tako sva se lotila dela. Tomo je pripravil vse v zvezi s pripravo in pečenjem ribe po Keltsko, jaz pa sem se osredotočila na pripravi in opremo stojnice. Sodelovanje ni bilo politično, pač pa predstavitev  priprave hrane.  Odločila sva se, da bova na stojnico postavila tudi Milanovo knjigo. Mislim, da sva stojnico zelo dobro uredila. Tomova predstavitev priprave in pečenja ribe po Keltsko pred kamero je bila  brez pripomb. Tudi odzivi so bili ugodni.

Vedeti moramo, da je samo snemanje točno določeno, vsak sklop snemanja je imel samo osem minut. Meni se RTV_Trojica_3zdi za predstavitev kraja odločno premalo. Je pa razumljivo, ker gre vse v živo, pa reklam se ne sme spustiti.

Samo snemanje je potekalo v treh sklopih. V prvem sklopu je bil predstavljen utrip Vrhnike pred spomenikom Ivana Cankarja, predstavitev vrhniške kave in govor župana.  V drugem sklopu je bila predstavljena najdba drevaka v Ljubljanici in ostale najdbe. Tu je sodeloval podžupan. Tretji sklop je bil posnet na Trojici.  Predstavljena je bila cerkev, lepo so zapeli pevci Nauportus musica, sodeloval je turistični vodič. Poleg nas so sodelovali še Stara Vrhnika in Ema Goričan, ki je predstavila svojo knjigo o Stari Vrhniki, Gostilna Mesec, ki je predstavljala Rimljane in rimski namazi, Gostilna pri Vrtnarji iz Podlipe s svojo znamenito vrtljivo mizo pa domačimi salamami,  pa Gozdni Joža, Folklorna skupina Trlice iz Podlipe…. Vse skupaj je povezovala g. Ana Tavčar Pirkovič.  Veliko o Vrhniki in Ivanu Cankarju je uspela povedati tudi g. Mirjam, kljub skopo odmerjenemu času.

RTV_Trojica_5RTV_Trojica_4Na koncu smo tudi zavrteli vrtljivo mizo, kar je povedalo, da na Trojici ni bilo negativne energije. Druženje ob pokušini  pripravljene hrane je bilo zelo prijetno.

Priznam, da že dolgo nisem šla peš na Trojico in to v tako zgodnji jutranji uri. Na Trojici sem bila točno ob sedmih.  Šla sem mimo Cankarjeve rojstne hiše,  nato naprej in postanek za ogled Vrhnike, požirek vode ob zbiralniku in pot do vrha Svete Trojice.  Zopet sem dobila občutek, da samo mi, ki smo tukaj doma občutimo tisto, kar je navdihovalo Ivana Cankarja, da je tolikokrat opisoval Vrhniko….

Sonja  Vidmar

Objavljeno v Novičke, Turizem | Pusti Komentar