Dne 10. 11. 2016 je potekala 14. redna seja Občinskega sveta, ki je bila po svoji vsebini precej zahtevna, predvsem pa odgovorna, saj so bila na njej obravnavana gradiva, ki so nadvse pomembna za vse občanke in občane občine Vrhnika.
Po svojem trajanju pa je bila posebna, saj jo je predčasno, to je po četrti oziroma peti točki, demonstrativno zapustilo devet občinskih svetnic in svetnikov. In zakaj? Zato, ker tako naprej preprosto ni več šlo. Aroganca in ignoranca občinske uprave, tako župana, tudi direktorice občinske uprave, predvsem pa podžupana, je presegla vse meje dobrega okusa in ko človek vse skupaj opazuje, se dejansko začne spraševati, kam ta barka, to je naša občina, pluje in koliko kamnov je v njenem trupu, ki jo vlečejo na dno ali pa lahko v njem naredijo luknjo.
Pa vendar !
Ta informacije je ne glede na to tudi precej daljša, saj vam v njej predstavljamo vse tisto dogajanje, ki vam ga običajno prihranimo, saj je morda prav, da ste seznanjeni tudi o drugih stvareh in ne le zgolj grobo o samih točkah posamezne seje.
Za to sejo je bilo predvidenih skupno 11 točk, in sicer (če odštejemo pregled in potrditev zapisnika prejšnje, to je 13. redne seje ter vprašanj in pobud članov Občinskega sveta):
- osnutek Odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 2017 (splošna razprava),
- predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih cestah in drugih javnih prometnih površinah v občini Vrhnika,
- osnutek Lokalnega energetskega koncepta občine Vrhnika,
- predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za povezovalno cesto Bajerji-Tojnice z mostom čez Ljubljanico,
- predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Dom upokojencev Vrhnika,
- Imenovanje predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti v Svet javnega zavoda Cankarjeva knjižnica Vrhnika,
- Imenovanje predstavnika lokalne skupnosti v svetu Centra za socialno delo Vrhnika,
- Predčasno prenehanje mandata članici Občinskega sveta občine Vrhnika in na predlog župana dodatna točka
- Razglasitev občine Vrhnika kot območje brez prostotrgovinskih sporazumov, kot so TTIP, CETA in TISA.
Glede zadnje točke, za katero je bilo gradivo predloženo na sami seji se ni dalo opredeliti, zato je pri glasovanju o tem, ali se jo uvrsti kot točko dnevnega rede te seje, naš predstavnik glasoval proti, vendar je dobila zadostno podporo, da je bila na sejo tudi uvrščena.
Kot smo vam uvodoma že povedali in kot ste lahko prebrali tudi na spletni strani mojaobcina.si, je 8 občinskih svetnic in svetnikov to sejo Občinskega sveta zapustilo po četrt točki, naš predstavnik pa jo je zapustil po peti točki, zato vam informacije o poteku seje od šeste točke naprej ne moremo dati, vam pa bomo navedli razloge, iz katerih je naš predstavnik to sejo zapustil predčasno.
V zvezi z odgovori na naša vprašanja, ki smo jih v pisni obliki posredovali za prejšnjo, to je 13., pa tudi 12. redno sejo Občinskega sveta, z vsemi nismo bili zadovoljni oziroma na nekatera od njih sploh nismo dobili odgovora, zato smo jih na tej seji ponovno izpostavili, in sicer:
1. Odmera komunalnega prispevka
Na 12. redni seji OS smo na vprašanje, kdaj bo občina Vrhnika Komunalnemu podjetju Vrhnika, d.o.o., izdala novo odločbo o odmeri komunalnega prispevka, ki bo izdana v skladu s predpisi in odločbo Ministrstva za okolje in prostor o razveljavitvi odločbe o odmeri komunalnega prispevka občine Vrhnika, in kdaj mu bo nezakonito pridobljena finančna sredstva povrnila, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, dobili odgovor, da glede na dejstvo, da vseh odločb, ki so bile posredovane na Ministrstvo še niste prejeli, v zvezi s tem tudi niste ukrepali, kar pomeni, da odgovora nismo dobil.
Na vprašanje, koliko odločb o odmeri komunalnega prispevka je občinska uprava poleg štirim občankam in občanom, ki so zaradi predhodno navedenih kršitev predpisov poiskali sodno varstvo na Upravnem sodišču RS, še izdala v obdobju po uveljavitvi občinskega prostorskega načrta, to je od 3. 11. 2014, do sprejetja oziroma uveljavitve Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno opremo na območju občine Vrhnika in Odloka o komunalnem prispevku v občini Vrhnika, z dne 29. 6. 2015 in z dne 25. 5. 2015, to je v obdobju, ko bi morala komunalni prispevek skladno z enajstim odstavkom 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju odmerjati na podlagi Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme (Uradni list RS, št. 95/2007) in ne Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju občine Vrhnika (Naš časopis, št. 362/2009 in št. 407/2013), pri čemer smo prosili tudi za vpogled v te odločbe, dobili enak odgovor, to je, da glede na dejstvo, da vseh odločb, ki so bile posredovane na Ministrstvo še niste prejeli, v zvezi s tem tudi niste ukrepali. Odločbe pa da si lahko naš predstavnik po predhodni najavi ogleda, s tem da morate skladno z zakonodajo prekriti vse osebne podatke.
Odgovor direktorice občinske uprave je bil nedopusten, sporen in žaljiv. Odgovorila je namreč, da so za to, da so nekatere občanke in občani vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja vložili ravno v obdobju po uveljavitvi OPN in sprejetjem novega Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno opremo na območju občine Vrhnika in Odloka o komunalnem prispevku v občini Vrhnika zato, ker so jim tako svetovali nekateri občinski svetniki in se s tem (ti občani) izognili povečanemu znesku odmere komunalnega prispevka in s tem prikrajšali občinski proračun.
Na to se je odzval tako naš predstavnik, pa tudi svetniki svetniških skupin, ki to problematiko poznajo in razumejo zadevo in direktorici občinske uprave pojasnili, da je krivda za to, da je občina s tem, kov 6 mesecih po uveljavitvi OPN ni sprejela novega programa opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno opremo in s tem zapadla pod določbo enajstega odstavka 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju, ki določa, da mora občina v tem primeru komunalni prispevek odmerjati na podlagi Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme in ne občinskega odloga, ki je veljal pred uveljavitvijo OPN, izključna krivda in malomarnost občinske uprave in ne »nekaterih občinskih svetnikov«, pri čemer je ta kritika seveda letela na našega predstavnika, ki občinsko upravo na to opozarja že od lanske pomladi.
Najbolj zastrašujoče pri vsem tem pa je to, da direktorica občinske uprave zagovarja načrtno kršenje zakonov in predpisov in to na račun občank in občanov za račun občine, svojo nekorektnost in krivdo za nastalo situacijo pa vali na našega predstavnika, čeprav je to, da ima ves čas prav, v štirih zadevah, ki se nanašajo na občanke in občane občine Vrhnika, potrdilo tudi Upravno sodišče RS.
- Dogajanja na parceli objekta nekdanje Maroltove štale na Verdu
Na 13. seji OS smo postavil vprašanje glede dogajanj na parceli št. 289/4 k.o. Verd (bivša Maroltovo štala), ki se je lansko leto delno podrla, saj je na njej videti nastajanje gradbišča, na parceli pa je nameščenih tudi več bivalnih kontejnerjev. Krajani Verda o tem, kaj se na tej parceli v resnici dogaja, niso seznanjeni in ostro nasprotujejo morebitni obnovi, že v preteklih letih začetega projekta, ki je predvideval gradnjo 15 stanovanj z 44 parkirnimi prostori.
Zato smo glede na vse navedeno prosili za jasen odgovor, kaj se v resnici na tej parceli dogaja, ali je v resnici dovoljena gradnja nadomestnega več stanovanjskega objekta oziroma kaj naj bi bilo tam zgrajeno in ali je občinska uprava seznanjena z dogajanjem na tej parceli, dobili naslednji odgovor:
- Občinski svet Občine Vrhnika je na 11. redni seji, dne 28. 2. 2008, sprejel Urbanistično presojo za večstanovanjski objekt Maroltova domačija na Verdu.
- Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo je 22.12.2008 izdalo Odločbo o odmeri komunalnega prispevka.
- Upravna enota Vrhnika je izdala gradbeno dovoljenje dne 16.2.2009 za rušenje obstoječega objekta in novogradnjo večstanovanjskega objekta na parceli 289/2 (danes je to 289/4), k.o. Verd s 1¸4 stanovanjskimi enotami, dimenzij 33,20mx11,80m in skupno 33 PM (23 zunanjih in 10 PM v objektu) ter objekt se priključuje na javni vodovod, kanalizacija je bila urejena s čistilno napravo do izgradnje kanalizacije, ima priključek za 15 enot na obstoječe električno omrežje in ogrevanje na centralno kurišče na tekoči plin na skupni vgrajeni plinski rezervoar pod zemljo.
Gradbeno dovoljenje je veljavno, če se prične z gradnjo v dveh letih po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja (pravnomočno je postalo 27.2.2009), sicer preneha veljati.
- Investitor je dne 3.2.2015 na Občino Vrhnika vložil vlogo za vrnitev plačanega komunalnega prispevka. V vlogi je navajal da je gradbeno dovoljenje prenehalo veljati, ker ni pričel z gradnjo.
- Občina Vrhnika je dne 13.2.2015 izdala sklep o povrnitvi plačanega komunalnega prispevka in izvedla vrnitev.
- Občina Vrhnika je 20.7.2016 prejela vlogo za ponovno plačilo komunalnega prispevka za gradnjo večstanovanjskega objekta. Občina Vrhnika je dne 3.8.2016 izdala novo Odločbo o odmeri komunalnega prispevka.
- Vlogi za odmero komunalnega prispevka za rušitev in gradnjo je priložil investitor dokazilo: Prijava gradbišča na Inšpektorat za delo iz dne 18.2.2011. Na fotokopiji poslanega po pošti je tudi fotokopija odposlanega priporočenega pisma z dne 18.2.2011 na katerem piše ” Potrdilo”. Po Zakonu je potrebno prijaviti gradbišče z odposlano priporočeno pošto s povratnico, ki služi kot potrdilo o prejeti pošiljki na poslani naslov. Iz fotokopije “Prijava gradbišča” je razvidno, da je bil predviden datum začetka del 30.3.2011. Kot je razvidno iz Gradbenega dovoljenja je postalo gradbeno dovoljenje, izdano 16.2.2009, pravnomočno 27.2.2009. Torej je bilo veljavno gradbeno dovoljenje do 27.2.2011, saj je v gradbenem dovoljenju napisano: “Investitorica je dolžna pričeti z gradnjo v dveh letih po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja, sicer dovoljenje preneha veljati.”
Ker s tem vašim odgovorom nismo dobili ustreznih pojasnil je naš predstavnik na tej seji Občinskega sveta prosil za jasen in takojšen odgovor, kaj se v resnici na tej parceli dogaja, ali je v resnici dovoljena gradnja nadomestnega več stanovanjskega objekta oziroma kaj naj bi bilo tam zgrajeno.
Odgovor Občinske uprave oziroma vodje Oddelka za prostor v zvezi s tem je, da dovoljenja za kakršne koli aktivnosti tisti, ko na tej parceli karkoli dela, nima in da je vso dogajanje na njej »na črno« ali po domače nezakonito, da pa občinska uprava nima pristojnosti za ukrepanje, saj to lahko storijo le državni organi oziroma inšpekcije.
Zato je glede na dokaj jasen odgovor naš predstavnik vodjo Oddelka za prostor pozval, da ukrepa in o tem, da gre na tej parceli za nezakonita ravnanja, zavaruje interese občinske uprave in občanov ter ta dogajanja nemudoma prijavi pristojnim državnim organom in inšpekcijskim službam.
K pobudi, dani na 13. Redni seji Občinskega sveta – Objava magnetogramov sej Občinskega sveta
Na prejšnji, to je 13. Redni seji Občinskega sveta smo dali pobudo, da se o sejah Občinskega sveta izdela in objavi tudi magnetogram seje in to pobudo tudi ustrezno obrazložili, vendar ni bila sprejeta. Zato je to pobudo naš predstavnik podal tudi na tej seji, odgovor direktorice občinske uprave pa je bil milo rečeno izpod vsake kritike.
Rekla je namreč, da to stane, da je za vsako uro seje Občinskega sveta 8 ur dela na magnetogramu, da teh stroškov občinska uprava ne more prevzemati, če pa občinski svetniki menijo, da je magnetogram seje res potreben, pa lahko vsak občinski svetnik ali občinska svetnica enkrat pripravi magnetogram seje in mu bo potem morda bolj jasno, kaj priprava magnetogramov v resnici pomeni.
Sedaj pa povejte, ali tak odgovor sploh lahko resno komentiraš ?
REDNA VPRAŠANJA IN POBUDE
- Izgradnja krožišča pri Fortrad-u in ureditev prometne varnosti na Stari Vrhniki
V zvezi s tem je naš predstavnik občinski upravi postavil vprašanje in pojasnil, da je Svet KS Stara Vrhnika že večkrat ustno obravnaval problematiko v zvezi s križiščem pri Fortrad-u. Vaščani se na svet KS obračajo z vprašanji, kako bi zagotovili čim bolj varno pot njihovih, pa tudi drugih otrok na tem odseku. Zavedajo se, da je to križišče že opredeljeno v sklopu severne obvoznice, a izgradnja le te se iz leta v leto odmika, število avtomobilov pa le povečuje, cestna infrastruktura pa ostaja takšna, kakršna je.
Predlagano je bilo, da se čim prej pristopi k izgradnji krožišča, ker bo le-ta umiril promet na tem odseku. Za vmesni čas do izgradnje predlagajo tudi večkratno kontrolo hitrosti na tem odseku in druge aktivnosti, ki bi omogočale čim bolj varno pot. Na tem odseku so se že opravljale meritve povprečnih hitrosti, v zvezi s čemer prosijo tudi za vpogled v rezultate teh meritev, ravno tako pa prosijo, da jim omogočite mesečne vpoglede v aktivnosti pri izgradnji krožišča.
Ob tem pa je naš predstavnik postavil tudi vprašanje, kdaj bo občina uredila varen dostop do šole otrokom iz Stare Vrhnike (semafor, ležeči policaji in pločnik). Pojasnil je, da na Vrtnarijo vodita dva pločnika, dva prehoda za pešce v razmaku 30 m in kolesarska steza ter vprašal, zakaj se teh problemov ni reševalo v času, ko je potekala rekonstrukcija Robove ceste.
Odgovor je bil, da so nekatere rešitve glede prometne varnosti na tem odseku bile izvedene že v fazi rekonstrukcije Robove ceste (postavljeni robniki na križišču pri bivši gostilni »pri Malči«, narisani prehodi za pešce), da pa bo marsikaj treba še izvesti. Glede meritev hitrosti župan trdi, da se na tem odseku še niso izvajale, da pa je občinska uprava ravno v pridobivanju soglasja lastnika zemljišča za postavitev radarja in ni vedel povedati, ali so se te meritve v resnici že izvajale.
V zvezi z ureditvijo prometne varnosti skozi Staro Vrhniko pa je namesto občinske uprave odgovore podajal kar predstavnik DESUS v Občinskem svetu, sicer krajan Stare Vrhnike, ki je povedal, da je od OŠ Antona Martina Slomška do Gasilnega doma na Stari Vrhniki zgrajen pločnik, po katerem se sicer vozijo tudi kolesarji, bojda tudi zato, ker je tako širok, od Gasilnega doma skozi vas pa res da ni pločnika in da je varnost otrok in drugih šibkejših udeležencev v prometu res ogrožena in da bo treba v zvezi z zagotovitvijo varnosti na tem delu res še marsikaj postoriti.
Pisni odgovor bo občinska uprava pripravila do naslednje seje Občinskega sveta.
2. Parkirišče P&R v Sinji Gorici
Glede na to, da parkirišče P&R v Sinjo Gorici kaže vse klinične znake nasedlega projekta je naš predstavnik podžupanu predlagal, da z lastnim zgledom spodbudi vse občanke in občane občine Vrhnika, ki to možnost imajo, k uporabi tega parkirišča, in sicer tako, da zjutraj, na poti v službo, svoj osebni avto pusti na tem parkirišču in se od tam v službo pripelje z medkrajevnim avtobusom, iz službe domov pa uporabi obratno možnost, to je, da se od službe do parkirišča pelje z avtobusom in od tam z osebnim avtom domov.
Odgovor podžupana je bil presenetljiv, kot bi ga s tem življenjsko ogrožal, in je, skorajda pri tem »eksplodiral«. Skratka, na dolgo in široko je razlagal o celostni prometni strategiji in ureditvi prometa v občini, o predvidenih avtocestnih priključkih, ki naj bi bili v prihodnosti zgrajeni, predvsem uvoz in izvoz pri Frtici, o tem in onem, kako ničesar ne razumemo, kako gledamo plitko in ne celostno, ker seveda tega nismo sposobni, kako je on alfa in omega vsega dobrega in pozitivnega zavzemanja, dela in ravnanja v občini za razliko od nas, ki smo destruktivni, kako je bila izgradnja parkirišča P&R v Sinji Gorici dobra, pravočasna in ekonomična: »Imeli smo možnost pridobitve potrebnih finančnih sredstev, pa smo ta projekt izvedli, zdaj nam ga pa ves čas očitate« itd…, le odgovora na preprosto pobudo ni dal.
Drugače pa je bilo pri tej točki te seje vroče tudi na račun Doživljajskega razstavišča Ljubljanice oziroma odgovora na vprašanja, ki jih je glede priprave zahtevanih programov na zahtevo vodje svetniške skupine LO NSI Vrhnika pripravil Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, čeprav je po že 5. 7. 2016 sklenjeni tripartitni pogodbi, za njihovo pripravo odgovoren Mestni muzej in galerije Ljubljane oziroma gospa Irena Šinkovec, ki je še vedno strokovni vodja projekta Doživljajsko razstavišče Ljubljanice in v njem na račun ZIC-a tudi 40% zaposlena, tudi za tiste, ki poznamo ali poznate dogajanja v zvezi z Doživljajskega razstavišča Ljubljanice, naravnost zastrašujoč. Citiramo del odgovora, ki se nanaša na pripravo projektov za izvajanje tega, po vseh zatrjevanjih podžupana, kot vodje in prej imenovane gospe, kot strokovne vodje tega nadvse zahtevnega, pompoznega multidisciplinarnega in unikatnega projekta:
» Ga. Šinkovec je zelo zasedena tako z dokončanjem tega projekta, kot z ostalimi projekti, ki so v teku. Glede njene dejanske prisotnosti, ZIC ne more podati nobenih evidenc ali kaj podobnega, ker tega ne poseduje. Drugih oseb s strani MGML ni prisotnih. Zaradi prezasedenosti, si je ga. Šinkovec izbrala pomoč za delo na programih. Gre za go. Heleno Šneberger, študentko 2. letnika hortikulture in naravovarstva na Višji strokovni šoli Naklo. Ga. Šneberger je formalno prisotna v razstavišču vse od odprtja dalje, kot prostovoljka pa je sodelovala z go. Šinkovec že v mesecu avgustu. Kot rečeno je njeno delo usmerjeno prvenstveno v pripravo programov, zato je podrobno proučila ponudbo ZIC-a ob prijavi na razpis in na tej osnovi sedaj pripravlja nove programe.« Konec citata.
Naj vas ob tem spomnimo, da je bila gospa Irena Šinkovec, kot predstavnica MGML tudi članica komisije za izbor upravljavca Doživljajskega razstavišča Ljubljanice, bila pri tem oster nasprotnik Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, njegovo ponudbo pa je ocenila kot nekaj najslabšega, kar je videla v vsej svoji poklicni karieri. Ta ista gospa je, vsaj po navedbah župana, s svojimi grožnjami o tem, kaj bo, če bo za upravljavca Doživljajskega razstavišča Ljubljanice izbran ZIC in kaj bo, če bo ta isti ZIC pripravljal in izvajal programe za delovanje DRL-ja dosegla (čeprav gre po našem trdnem prepričanju zgolj za slepili manever, ki je »preslepil« občanke in občane občine Vrhnika in zadostno število občinskih svetnic in svetnikov), da je Občinski svet razrešil komisijo za izbor upravljavca DRL in s tripartitno pogodbo Mestnemu muzeju in galerijami Ljubljane oziroma gospe Ireni Šinkovec zagotovil nadaljnje 2 letno sodelovanje z občino Vrhniko z domnevnim mentoriranjem ZIC-a, k po njenem mnenju sam ni sposoben niti upravljati z Doživljajskega razstavišča Ljubljanice, kaj šele, da bi bil sposoben priprave programov za delovanje DRL.
No sedaj, ko je pogodba sklenjena, ko ZIC ni upravljavec DRL in ko je MGML oziroma večkrat imenovana gospa strokovni vodja projekta nadaljnji 2 leti garantirano vključena v ta projekt in seveda tudi na občinski proračun in račun ZIC-a, pa lahko te, tako zelo zahtevne programe, ki jih tudi 2 meseca po pompoznem odprtju Doživljajskega razstavišča Ljubljanice še vedno ni, na osnovi ponudbe ZIC-a ob prijavi na razpis, pripravlja študentka 2. letnika hortikulture in naravovarstva.
Tu pa so se zadeve na seji Občinskega sveta začele zapletati in zaostrovati, nastop podžupana do razpravljavcev, tudi do našega predstavnika, pa je bil naravnost zmerljiv in nadvse žaljiv. Še najbolj mil pri tem je bil očitek podžupana našemu predstavniku, da ima očitno resne težave s spominom, na kar mu je naš predstavnik odgovoril s citiranjem podžupanovih besed, podanih v dodatnem gradivu za 3. Izredno sejo Občinskega sveta z dne 23. 12. 2015 – Uspešno kandidiranje »DRL« na razpis za sredstva EGP – Tržne možnosti.
Citiramo: »Kompleksna vsebina razvoja vrhniškega prostora iz perspektive reke Ljubljanice bo predstavljena nivojsko in večplastno za različne ciljne publike. Poseben poudarek bo namenjen dinamiki ogleda (slika, zvok, taktili, interakcija, svetlobni in vodni efekti) in sodobnim muzeološkim standardom.
Izkušnja obiskovalca bo večplastna in abstraktno uokvirja tri svetove, ki jih definira prostor reke, kot nosilne gradnice razstave: svet spodaj (podvodni svet, podzemni svet krasa, prostor arheologije, prostor neznanega); svet gladine (nivo vmes, prehajanje enega sveta v drugega, ravnina/tok vode – tok časa); svet zgoraj (svet ob reki, svet ljudi, svet neznanega).
Investicija bo zapolnila vrzeli v dostopnosti do kulturne in naravne dediščine najširši javnosti in omogočila kvalitetnejše življenje lokalnim prebivalcem. Z vzpostavitvijo osrednje informacijske točke bo ustvarjen potencial za izobraževalne, vzgojne, prostočasne in turistične dejavnosti, za razvoj kreativnih industrij, ohranjanje starih obrti in nesnovne dediščine ter s tem zvišana kvaliteta življenja v mestu in širši regiji ter ustvarjena nova delovna mesta. Hkrati bo omogočena vzpostavitev povezave med dvema najbolj obiskanima turističnima destinacijama v Sloveniji (Postojna – Ljubljana) in omreženje lokacij v porečju Ljubljanice s kvalitetno, interaktivno in doživljajsko točko v središču Vrhnike.
Po izvedbi operacije bo prišlo do izboljšanja ekonomskih kazalcev območja, ki bodo imeli za posledico povečanje blaginje lokalnih prebivalcev, občine in države. Naložba bo dodala vrednost endogenim potencialom.
Naj bo dovolj o tem v tej, že do sedaj dolgi informaciji o poteku te seje Občinskega sveta.
Sedaj pa k ključni točki te seje, to je osnutek Odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 2017:
Kot prva pomembna, če ne najpomembnejša, zagotovo pa najbolj vroča točka te seje, je bil osnutek Odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 2017, o katerem je na seji potekala splošna razprava, v kateri pa sta bila poleg našega predstavnika vključena le še dva občinska svetnika.
Na začetku vam predstavljamo le nekaj podatkov, in sicer:
V letu 2017 je načrtovanih za 15.549.959 EUR prihodkov, kar je za 3.412.220 EUR manj kot leta 2015.
V letu 2017 je načrtovanih za 8.505.442 EUR investicijskih odhodkov, kar je za 3.372.728 EUR manj kot leta 2015 in za 2.547.469 EUR manj, kot v letu 2016. V treh letih je tako občina Vrhnika izvedla za 31.436.523 EUR investicij.
Stanje še neodplačanega dolga znaša okroglih 1.700.000 EUR, občina oziroma župan pa v letu 2017 načrtuje zadolževanje v višini 2.200.000 EUR.
Vprašanja, ki se nam pri tem zastavljajo in ki jih je na seji izpostavil tudi naš predstavnik, so:
- Zakaj bi se bilo sploh treba zadolževati, saj bi z načrtnim in prioritetnim izvajanjem investicij le te prilagodili zmožnostim in izvajali t.i. uravnoteženi proračun (kolikor prihodkov, toliko odhodkov), Katere investicije v občini so tako nujne in vitalne, da bi se bilo treba za njihovo izvedbo zadolževati in bi bila v nasprotnem primeru občina ali v prekršku ali pa bi v nasprotnem primeru nazadovali,
- Strinjamo se, da je bilo v zadnjih treh letih narejeno veliko, vendar se ob 31 milijonskih investicijah sprašujemo, koliko novih delovnih mest oziroma novih zaposlitev je bilo na ta račun zagotovljenih.
V zvezi z investicijami v komunalno infrastrukturo pa pogrešamo predvsem dokument, na primer okvirni načrt gradnje in obnove komunalne infrastrukture za obdobje 5 let, ki bi glede na opremljenost posameznega območja s to opremo in stanja te opreme, določal prioritete in ki bi bil osnova za na primer Letni izvedbeni načrt gradnje in obnove komunalne infrastrukture, česar pa v naši občini žal ni, pa bi po našem mnenju moralo biti.
Glede posameznih proračunskih postavk pa smo imeli naslednje pomisleke in nasprotovanja, ki smo jih preko našega predstavnika tudi izrazili na seji Občinskega sveta:
Stran 15 – PP 11012 »Razvoj in prilagajanje podeželskih območij« – 12.500 EUR. Ob tem se sprašujemo, čemu sploh služi ta postavka, saj občina nima nobene strategije razvoja podeželja. Veseli bi bili, če bi se temu, še kako pomembnemu segmentu, namenjalo več pozornosti, vsaj toliko, kose jo namenja gradnji in obnovi lokalnih cest na območju Zaplane in Bevk, ali pa vsaj toliko, ko jo občina načrtuje za ureditev »Pravljične poti« v Bevkah. Konkretnega odgovora s strani pristojnih v zvezi s tem ni bilo;
Stran 17 – PP 420401 »Bevška pravljična pot« – 80.000 EUR in NRP projekt na strani 5, št. OB 140-15-0055. V obrazložitvi te postavke je navedeno, da gre za revitalizacijo malega placa s postavitvijo Pravljične poti. Vse lepo in prav, Vendar nas je ob tem zanimalo, če snovalec te postavke ve, kaj pomeni revitalizacija in od kje izhaja ugotovitev, da je za to potreben tak znesek. Ob tem je naš predstavnik predlagal, da se pri takih projektih zgledujejo po sosednji Blatni Brezovici, ki bo za postavitev Bobrove poti v Blatni Brezovici porabila 2.300 EUR proračunskega denarja in približno 1000 ur prostovoljnega dela. Podžupan, sicer krajan Bevk, je tako kot zna, sicer na dolgo in široko razlagal vse tisto, kar ni bil vprašan, le odgovora na konkretno vprašanje ni dal. Investicijo kot tako sicer podpiramo, nikakor pa ne na način, kot si je zamislil podžupan, nikakor pa ne za toliko denarja;
Stran 26 – PP 02008 »Vračilo komunalnega prispevka« – 131.000 EUR. V obrazložitvi te postavke je navedeno, da gre za pripravo novega ovrednotenja odloka o komunalnem prispevku, s katerim bo ažurirana ocenjena infrastruktura. V obrazložitvi NRP pa je navedeno, da gre za vračilo komunalnega prispevka glede na veljavne pogodbe.
Naše vprašanje je seveda bilo, zakaj glede na to, da gre za sredstva, namenjena vračanju preveč odmerjenega komunalnega prispevka tistim občanom, ki bi jim morala občinska uprava komunalni prispevek skladno z enajstim odstavkom 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju odmeriti na podlagi Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme (Uradni list RS, št. 95/2007) in ne Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju občine Vrhnika (Naš časopis, št. 362/2009 in št. 407/2013) in zakaj potem take obrazložitve, ki z dejanskim stanjem nimajo nič oziroma so zavajajoče.
Odgovor je bil tak, kot ga občinska uprava daje, ko govorimo komunalnemu prispevku. Vedno znova se iščejo razlogi, kako nečesa ne storiti, pa čeprav je to spet nezakonito.
Stran 30 – PP 13225 »Pločnik Betajnova« v načrtovani vrednosti 551.000 EUR. V našem časopisu z dne 24. 10. 2016 je občinska uprava objavila prispevek, s katerim javnost seznanjajo, da se je občina odločila, da bo več kot 1 milijon EUR vredno investicijo odložila za nedoločen čas, sredstva pa preusmerila v komunalne projekte drugih območij. V zvezi s tem smo imeli vprašanje, zakaj občinska uprava javno šili dezinformacije. Kot prvo ne gre za več kot 1 milijon EUR vredno investicijo ampak pol manj, kot druga pa nas seveda zanima, v katere komunalne projekte je ta denar preusmerjen in na katerih območjih;
NRP projekt št. OB 140-15-0007 na strani 13 »Ureditev kolesarske in šolske poti« v načrtovani vrednosti 936.341 EUR. V obrazložitvi je navedeno, da gre za povezovanje Kulturnega centra z naravno dediščino Močilnika in Retovja za pešce in kolesarje). V zvezi s tem projektov smo v Listi za razvoj vrhniškega podeželja svoje mnenje že podali pri obravnavi proračuna za leto 2016, ko je bil ocenjene v vrednosti 620.420 EUR. Po naši oceni gre za nepotrebno investicijo, saj je, v kolikor govorimo varnem dostopu pešcev in kolesarjev iz Kulturnega centra do Močilnika in Retovja, dostop omogočen že okviru obstoječih cest in pločnikov, in sicer skozi Gradišče in po Voljčevi cesti, v vsakem primeru pa je treba urediti prehod na križišču Voljčeve in Tržaške ceste na vrhniškem klancu in križišče na Tržaški cesti, ki pelje v Gradišče pri Siliku.
Pojasnilo podžupana je bilo, kot ponavadi dolgo in široko in se ni dotikalo ključnega vprašanja, zakaj ob dejstvu, da varna pot od Kulturnega centra do Močilnika in Retovja že obstaja, občinska uprava vztraja na tej investiciji in kako si predstavlja to investicijo ob državni cesti sploh izvesti, če pa niti grbin ob Tržaški cesti skozi Vrhniko, ki jim nekateri rečejo »kolesarska steza« ne morejo urediti, ker gre za državno cesto, v katero občina nima pravice posegati.
Konkreten odgovor podžupana v zvezi s tem pa je bil, da gre za investicijo, ki se prenaša iz proračuna za leto 2016 v proračun za leto 2017. Na vprašanje, zakaj se je potem ta investicija, če gre zgolj za prenos iz enega v drugo leto, povečala za 315.921 EUR, pa ni znal pojasniti.
Sedaj pa vas prosimo za malo pozornosti !
Gre za točke, ki so pravzaprav povzročile razkol na seji in posledično ob vsem, kar se je na seji dogajalo že pred to ročko, na koncu odhod devetih občinskih svetnic in svetnikov s seje, ki je bila za tem tudi prekinjena.
Gre za NRP projekt na strani 4, št. OB 140-15-0025 »Ureditev izvirov Ljubljanice« v načrtovani vrednosti 1.990.000 EUR brez obrazložitve, v povezavi z proračunsko postavko 16166 na strani 44 »OPPN za ureditev bajerjev na Vrhniki«, za katero je v obrazložitvi navedeno, da gre za ureditev predstavitvenega centra kulturne dediščine-arheologije.
Naše vprašanje v zvezi z OPPN za ureditev bajerjev na Vrhniki je seveda bilo, kaj občina načrtuje v okviru tega projekta in za kakšen predstavitveni center naj bi šlo. Odgovor je bil, da gre za muzej potopljenih artefaktov oziroma najdb iz Ljubljanice, ki jih je treba hraniti pod vodo. Seveda nas je tudi zanimalo, kako si občina to predstavlja in na kakšen način si bodo glede na to, da naj bilo vse pod vodo, obiskovalci ogledali (morda z organiziranimi potopi), ni bilo pojasnjeno.
Glede projekta »Ureditev izvirov Ljubljanice« pa smo vprašali, za kakšnem projekt konkretno gre, kaj naj bi občina na izvirih Ljubljanice sploh urejala, saj ni ne lastnik objekta v Močilniku ne zemljišč v njegovi okolici in okolici izvirov tako v Močilniku in Retovju in ali ob dejstvu, da že imamo Doživljajsko razstavišče Ljubljanice, v katerem naj bi bile razstavljene in predstavljene vse najpomembnejše najdbe iz porečja Ljubljanice, obstala projektna študija, katere rezultati kažejo na to, da Vrhnika potrebuje tri muzeje in ali v ozadju vsega tega morda stoji Mestni muzej in galerije Ljubljane oziroma gospa Irena Šinkovec.
Tu se je začelo zapletati. Podžupan o tem ni vedel nič in se je izgovarjal na župana. Župan ravno tako ni vedel pojasniti zadeve oziroma podati odgovorov na ta vprašanja in k pojasnilu pozval vodjo Oddelka za družbene dejavnosti, ki pa ravno tako ni znal pojasniti vprašanj in na njih odgovoriti. Vse je bilo pravzaprav izmikanje odgovorom na vprašanja in tudi po petem pozivu našega predstavnika, naj odgovorijo na zastavljena vprašanja, odgovora ni bilo.
To postavlja pod vprašaj ne le to proračunsko postavko, ampak celotni proračun, ki ni kredibilen, saj če nihče ne zna pojasniti, za kaj namerava porabiti 2 milijona EUR proračunskega denarja se postavlja vprašanje, ali zna občinska uprava pojasniti vse proračunske postavka oziroma načrtovane investicije »manjših vrednosti«, na katere občinski svetniki in svetnice nismo pozorni, še manj pa občanke in občani.
To je preprosto nedopustno, lahko rečemo škandal brez primere. In kaj bi se zgodilo, če na kaj takega nihče ne bi opozoril ?
Verjetno je na tem mestu odveč informacija, da je ne glede na vse, osnutek odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 2017 dobil podporo zadostnega števila občinskih svetnic in svetnikov, da je lahko šel v nadaljnji postopek in se trenutno nahaja v javni obravnavi.
Na tem mestu lahko za zaključek te točke citiramo znamenitega Alberta Einsteina: »Svet ni nevaren zaradi tistih, ki delajo slabo, ampak zaradi tistih, ki to gledajo in ničesar ne storijo«.
Naslednja točka, ki je bila obravnava na tej seji Občinskega sveta, je bil tudi predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih cestah in drugih javnih prometnih površinah v občini Vrhnika, ki je bil obravnavan po izvedeni javni obravnavi. Že v informaciji o poteku 13. redne seje smo vas obvestili o problemih, ki izhajajo iz predloga občinske uprave po njegovih spremembah in dopolnitvah, na kar je bilo opozorjeno tako na prejšnji seji Občinskega sveta, kot tudi v okviru javne obravnave.
Kot smo vas že obvestili, je bilo ugotovljeno neskladje z Zakonom o cestah in za neupravičen poseg v človekove pravice, v tem primeru gre za lastninsko pravico, saj bi bilo na podlagi odloka, v kolikor bi bil v predlaganem besedilo sprejet, v varovalnem pasu občinske ceste brez soglasja občine prepovedano na primer sajenje živih mej na zemljiščih, ki so v lasti občanov, nasipanje zemlje, zlaganje lesa in drugo. To pomeni, da bi kmet na primer iz gozda pripeljal hlodovino dreves, ki jih je dolžan posekati in jo do odvoza zložil ob lokalni cesti in bi za to potreboval soglasje, saj bi bil v nasprotnem primeru v prekršku, za katerega bi ga tako lahko medobčinsko redarstvo kaznovalo z globo. Ali pa bo nekdo na svoji parceli v tem varovalnem pasu nasul 10 cm zemlje z namenom, da zasadi travo, pa bi za to potreboval soglasje občinske uprave, saj bi bil v nasprotnem primeru v prekršku, ki se kaznuje z globo in podobno.
V zvezi s tem je bilo v okviru javne obravnave občinski upravi predlagan, da ta neskladna upošteva in jih v predlogu sprememb in dopolnitev tega odloka odpravi, vendar teh predlogov ni upoštevala. Na to je na sami seji še posebej opozoril predstavnik LO SDS Vrhnika, vendar ti predlogi niso bili upoštevani. Iz navedenih razlogov se seveda tudi naš predstavnik z besedilom Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih cestah in drugih javnih prometnih površinah v občini Vrhnika, kot ga je predlagala občinska uprava, ni strinjal, zato je glasoval PROTI, vendar je predlog vseeno dobil zadostno podporo občinskih svetnic in svetnikov, tako da je bil na koncu brez težav sprejet.
Glede Lokalnega energetskega koncepta občine Vrhnika smo vam poročali že v okviru informacije o poteku 8. redne seje Odbora za ekologijo in infrastrukturo, ki je potekala 5. 9. 2016.
Gre pravzaprav za uresničevanje zahtev Energetskega zakona, ki določa, da lokalna skupnost sprejme energetski koncept kot program ravnanja z energijo v lokalni skupnosti, po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za energijo. Gre sicer za kompleksen, zahteven in strokoven dokument, ki ga je pripravil Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij v sodelovanju z Gradbenim inštitutom in Centrom za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo, na njegovi podlagi pa se bodo načrtovali prostorski in gospodarski razvoj lokalne skupnosti, to je v tem primeru občine Vrhnika, razvoj lokalnih energetskih gospodarskih javnih služb, učinkovita raba energije in njeno varčevanje, uporaba obnovljivih virov energije ter izboljšanje kakovosti zraka na območju naše občine, v Lokalnem energetskem konceptu pa so opredeljeni tudi ukrepi za doseganje teh ciljev.
Lokalni energetski koncept vključuje tudi posebne cilje in ukrepe za prihranek energije in za povečanje energetske učinkovitosti stavb v lasti občine ter lokalne načrte za energetsko učinkovitost, ki upoštevajo dolgoročne strategije za spodbujanje naložb prenove stavb in možnost učinkovitega individualnih sistemov ogrevanja in hlajenja, sprejema pa se vsakih 10 let, lahko tudi pogosteje, če se z Energetskim konceptom R Slovenije ali akcijskimi načrti spremenijo cilji in ukrepi ali če se spremenijo podlage za urejanje prostora in razvoja lokalne skupnosti oziroma posamezne občine.
V Listi za razvoj vrhniškega podeželja tak koncept načeloma podpiramo, saj ga sprejemamo predvsem kot priložnost za prostorski in gospodarski razvoj naše občine, ki glede na naravne danosti (predvsem imamo tu v mislih gozdnatost v naši občini) in do sedaj izvedene ukrepe, presegajo obveznosti, ki jih imamo kot občina v zvezi z varčevanjem z energijo.
Vendar je po drugi strani treba vedeti, da občina Vrhnika po vsej verjetnosti ne bo sledila temu konceptu, saj je v preteklosti pregloboko zabredla v lokalni energetski sistem s plinifikacijo, kar je škoda, saj vseh priložnosti, ki jih Lokalni energetski koncept ponuja, ne bomo izrabili, ali pa vsaj ne v mandatu aktualnega župana.
Iz navedenih razlogov je bil naš predstavnik v Občinskem svetu pri glasovanju do tega vprašanja zadržan, vendar gre Lokalni energetski koncept občine Vrhnika v 30 dnevno javno obravnavo, v okviru katere pa bodo, vsaj upamo tako, občanke in občani občine Vrhnika, društva, združenja, podjetja in druga zainteresirana javnost, podali svoja mnenja, predloge in videnja do tega dokumenta.
Na tem mestu pa se naše informacije o poteku te seje Občinskega sveta končajo, saj od tu naprej na njej nismo bili več prisotni.
Tako, zopet kar precej informacij s te seje, vendar upamo in verjamemo, da so za vas koristne in si jih po našem mnenju zaslužite, saj imate pravico izvedeti vse o tem, kaj se dogaja na sejah Občinskega sveta,predvsem pa tisto, česar na običajen način ne morete izvedeti, pa se vas še kako tiče.
Lista za razvoj vrhniškega podeželja
V proračun za leto 2017 smo tako skušali vriniti številne projekte, nekaj med njimi je bilo infrastrukturnih s pod-ročja komunale, večinoma pa infrastrukturnih in razvojnih s področja turizma. Med temi je bil tudi predlog projekta »Deset kilometrov kolesar-skih poti letno v obdobju 2017-2026«, del katerega je tudi nekoliko dopolnjena in podaljšana Koliščarska kolesarska pot od izvirov Ljubljanice v Močilniku do Špice v Ljubljani. Žal smo bili pri tem neuspešni.
NAMEN
Kolesarska pot naj bo zanimiva, morebiti celo edinstvena v širšem prostoru, občasno adrenalinska (predvsem v poplavnem obdobju Barja), sicer pa z namenom predstaviti barjanske zanimivosti širši javnosti – zdravilna zelišča ter rastlinstvo in živalstvo s številnimi redkimi priči in metulji, visoko barje Goriškega maha, Kozlerjeve gošče in Malega placa, ostanki šote v Jurčevem šotišču in druge barjanske zanimivosti oziroma značilnosti, od kamenodobnega lovskega tabora pri Verdu, do najdišč kakšnih dvajsetih kolišč z najstarejšim kolesom na čelu. Številne informacijske table ob poti s QR kodami za povezavo na splet bodo v veliko pomoč samostojnega spoznavanja Barja.
Pot bo namenjena tako dnevni migraciji – kolesarjenju do delovnega mesta v Ljubljani (vozačev je dnevno nekaj tisoč in če se za kolo odloči nekaj odstotkov, bo kolesarjev hitro več kot sto) in nazaj, do dopolnitve turistične ponudbe že tako razvite turistične Ljubljane in turistično nekoliko manj razvitih občin Borovnica, Brezovica pri Ljubljani in Vrhnika.
Kjer se le da in je tudi smiselno, bi veljalo kolesarsko pot zgraditi na kolih. Pot mora biti dovolj široka in čim bližje bregu Ljubljanice. Načinov gradnje je veliko, od uporabe lesenih do betonskih pilotov, možne so tudi različne vezave nad tlemi (lesena ali kovinska nadgradnja, betonski piloti do kolesarske poti ipd.). Predvsem zaradi ocene stroškov (statične izračune in nosilnosti bodo podali za to usposobljeni strokovnjaki) sem izbral različico z betonskimi piloti, povezanimi (prečno (posamezni par) in po dolžini (po dva para)) s pravokotnim železnim profilom (pravokotne železne cevi lahko zamenjamo z železnim H profilom ali hrastovimi tramovi), po širini položenimi primerno obdelanimi deskami, na obeh straneh pa, kjer bo pot speljana vsaj četrt metra nad tlemi, zaščiteno z varnostno ograjo (več >>>).
V prvem letu se zadružniki dogovorijo tudi za krajši testni odsek KK, da preizkusijo primernost projekta, pridobijo soglasja in preizkusijo dogovorjeno tehniko gradnje KK. Na podlagi analize rezultatov se zadružniki odločijo o nadaljevanju projekta, o njegovem zaključku ali samo o spremembi tehnike/časovnega načrta gradnje. Stroški tega odseka bodo dali tudi zanesljivejši odgovor o realno pričakovanih stroških celotne poti (več >>>).
Za boljše spoznavanje koncepta (mojega oziroma koncepta naše liste) je treba morda na spletni strani LRVP pogledati še desetletni progam izgradnje kolesarskih poti v občini, za katerega smo menili, da ga lahko »vrinemo« v občinski proračun
