Deset kilometrov novih kolesarskih poti letno – sedem do desetletni projekt Občine Vrhnika (2017–2023/2026)

Projekt smo marca 2016 predstavili županu in njegovi ožji ekipi in ga objavljamo v izvirni obliki

NOV PROJEKT: ZELENA DOLINA ŠENTFLORJANSKA, KOLESARJEM PRIJAZNA OBČINA

Glede na to, da se v Listi za razvoj vrhniškega podeželja prednostno zavzemamo za projekte, ki temu, to je razvoju podeželja tudi služijo, v nadaljevanju navajamo nekaj ključnih izhodišč, ki bodo dovolj dobra osnova za odločitev o uvrstitvi te investicije v občinski redni program dela, se pravi, v občinski proračun. Prav tako so v okviru tega projekta naštete le največje oziroma ključne zanimivosti, mimo katerih vodijo kolesarske poti. Zainteresirani lahko večino zanimivosti odkrijejo v vodniku S kolesom in peš po vrhniškem in širši okolici avtorja Milana Selana in v založbi Zavoda Ivana Cankarja na Vrhniki.

 Cilj:

• povečanje števila nočitev (kolesarjev) za 100% v naslednjih desetih letih, oziroma s 7,5% letno rastjo, hkrati s tem pa tudi ustrezno povečanje gostinske potrošnje;
• povečanje deleža občanov, ki kolo uporabljajo aktivno, bodisi kot prevozno sredstvo v službo, bodisi za rekreacijo, za 50% v desetih letih, oziroma s 3,5% letno rastjo[1];

Namen:

• večja varnost kolesarjev v prometu;
• večja prepoznavnost Vrhnike, Barja in krajevnih znamenitosti tako pri domačih kot tujih turistih – če je sedaj eden glavnih slovenski sloganov »zelena dežela«, potem je čas, da se temu pridružimo tudi na Vrhniki;
• z mrežo kolesarskih poti želimo povečati število nočitev, krajane pa spodbuditi k ponudbi drugačnih oblik prenočevanja (oddajanje apartmajev in sob na podeželju, (mini)kampov in počitniških hišic različnih oblik in luksuza, …), spodbuditi pa želimo tudi domačo kuhinjo (v stilu »odprta kuhinja« – npr. da nam gospodinja postreže z domačim sükom, slivovim močnikom, pohanimi šnitami ali s čim podobnim?);
• spodbujanje prodaje krajevno pridelane hrane in izdelkov – sadje, zelenjava, jajca, med, zelišča, zdravilni čaji, ipd;
• spodbujanje večdnevnega dopustovanja kolesarskih gostov in ne zgolj enodnevnih oziroma prehodnih gostov ter aktivnega preživljanja počitnic ne zgolj na kolesu.

Za pritegnitev turistov, zlasti za daljši čas, je pomembna »turistična« infrastruktura, seveda so to za kolesarje in romarje predvsem kolesarske in pešpoti. Če za enodnevne kolesarje in romarje poleg dobre hrane in pijače to zadostuje, je treba za večdnevne goste in počitniški način preživljanja prostega časa postoriti precej več, od primerno predstavljene zgodovine, krajevnih značil-nosti in zanimivosti ter nepremične kulturne dediščine in mreže kolesarskih poti, tudi do krajevno značilne hrane, ki je v zadnjem času vse bolj v ospredju zanimanja gostov.

Lista za razvoj vrhniškega podeželja se v tem dokumentu omejuje zgolj na en segment turizma – na izgradnjo mreže kolesarskih poti, kot enega ključnih dejavnikov razvoja turizma na vrhniškem podeželju.

Pri načrtovanju kolesarskih poti so upoštevane tudi ključne ugotovite z okrogle mize oziroma posveta o razvoju kolesarjenja na Ljubljanskem barju v organizaciji Zavoda Ivana Cankarja, ki je potekal  dne 22. 10. 2015 v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki.

Pri kolesarskih poteh velja za vse enako, in sicer:

• pri asfaltnih cestah (modra barva) je treba urediti prometno signalizacijo (npr.: omejitev hitrosti prometa, oznake za kolesarsko pot, …) ter postaviti informativne in usmerjevalne table;
• pri makadamu ali utrjenemu kolovoz (rdeča barva) je treba ponekod, poleg zgoraj omenjene prometne signalizacije ter informativnih in usmerjevalnih tabel, morebiti nasuti in dodatno utrditi cestišče;
• pri stezah ali njivah (rumena barva) so zemljišča pretežno v zasebni lasti, zato je treba urediti lastništvo (odkup zemljišča), projektirati traso, jo v širini dobrih dveh metrov utrditi z jalovino in peskom ter seveda postaviti še informativne in usmerjevalne table. Lista se z lastniki zemljišč ni pogovarjala ali dogovarjala, zato bodo klesarske poti ob konkretnem dogovarjanju verjetno potekale malo drugače, saj nekateri lastniki morda ne bodo pripravljeni prodati ali oddati v souporabo svoje lastnine.

Predvidevamo, da stroški ureditve kolesarske poti na asfaltirani trasi ne bodo presegali 100 EUR za kilometer, pri urejevanju kolovozov pa ti stroški ne bi smeli presegati 1.000 EUR za posamezen kilometer, med-tem ko bodo stroški na novo zgrajenih kolesarskih poti precej večji, odvisni pa tako od odkupne cene zemljišč, ki so pretežno v zasebni lasti, do same oblikovanosti terena (barje, breg). Ocenjujemo, da bi se stroški teh poti gibale med 3.000 do 7.000 EUR za kilometer, v povprečju pa 5.000 EUR na kilometer. Glede na ta izhodišča bomo stroške vsake predlagane kolesarske poti tudi vrednotili. Stroški ne upoštevajo morebitne prekategorizacije občinskih oziroma krajevnih kolesarskih poti v državne ali meddržavne, saj zanje obstajajo višji standardi (širina, asfalt, varnostna ograja), zato nadstandardno kategorizacijo prepuščamo v presojo občinski upravi, županu in občinskim svetnikom.

Širina kolesarskih poti naj bi bila takšna, da bo prevozna tudi za konjske vprege (okrog dva metra).

Pri načrtovanju kolesarskih poti je treba upoštevati, da bodo nekateri skušali kolesarske poti uporabljati tudi kot bližnjice za osebni avtomobilski promet. Oceniti bo treba tudi verjetnost tega ter na takih odsekih urediti fizično zaporo, bodisi s potopnimi količki, bodisi s količki na ključavnico (lahko tudi videonadzor) in to upoštevati pri samih stroških.

Obstoječih kolesarskih poti (npr. vrhniški K1 in K2) ali poti, ki so v načrtih drugih, nismo opisovali ali ponovno načrtovali, ampak smo nakazali le možne povezave oziroma priključke do njih. Pri medobčinskih kolesarskih poteh smo dele izven vrhniške občine omenili le toliko, da si lahko poti predstavljamo, podrobnosti pa prepuščamo sosednjim občinam. Seveda pa tako na K1 in K2, kot na L034 ali kolesarski poti po Menišiji, manjkajo informacijske table (pa kakšen kamion jalovine ali peska tudi).

Predvidevamo, da bi v sedmih do desetih letih lahko bila občina Vrhnika bogatejša vsaj za 100 km urejenih občinskih kolesarskih poti in sicer[2]:

Trase kolesarskih poti v »medobčinskem dogovarjanju« potekajo večinoma po makadamskih (gozdnih) poteh, deloma tudi po asfaltnih in tako za Vrhniko ne predstavljajo večjega stroška. Edini večji strošek predstavlja brv čez Ljubljanico pri Kaminu (Bevke). Podrobneje predstavljamo le medobčinsko kolesarsko transverzalo Ljubljana–Zaplana (Logatec, Hotedrščica, Žiri, Idrija), ki si jo zamišljamo kot medobčinsko kolesarsko pot prvega reda. Prvi del (od Zaplane do Vrhnike) večinoma poteka že po uveljavljeni (a informacijsko turistično »zanemarjeni«) kolesarski poti L034, od Vrhnike do Loga pa po nekdanji železniški trasi.

Poleg izgradnje novih kolesarskih poti je treba velik poudarek dati tudi informacijskim tablam. Delili jih bomo v dve vrsti, in sicer:

• table z informacijam o naravnih zanimivosti ali zgodovinskih dejstvih v bližini trenutnega nahajanja kolesarja (poleg slikovnega gradiva ter splošnega in malo daljšega opisa zanimivosti v slovenskem jeziku, še povzetki v vsaj treh jezikih, to je v nemščini, italijanščini in angleščini) in s QR kodo za povezavo na razširjeno informacijo na spletu za vsak jezik posebej (e-vodič));
• splošne turistične informacijske (opozorilne) table z informacijam kot so bližnji hoteli, apartmaji in sobe, restavracije in gostilne, trgovine z živili, servisi koles, muzeji, informacijski centri ipd., vsaka takšna informacija pa s GPS koordinatami (in v kolikor ima storitvena dejavnost spletno stran še za vsak jezik s svojo QR kodo). Recimo: sponzorirano!

Glede občinskih in med-občinskih kolesarskih poti je možna še cela vrsta različic, od občinske uprave, v nada-ljevanju pa od Občinskega sveta pričakujemo, da na seznam in v obrazložitev uvrsti svoje predloge ter določi vrstni red in terminski plan izgradnje kolesar-skih poti. Moramo priznati, da jih imamo tudi mi še precej na zalogi, vendar smo pri naših predlogih upoštevali predvsem strateško usmeritev vrhniškega turizma, ključne zanimivosti Barja z značilno floro, favno in naravno kulturno dediščino (šota, visoko barje), najdišča kolišč z najdbami iz tega obdobja, nepremično kmečko (arhitekturno) dediščino ter druge zanimivosti, bodisi zgodovinske (npr. živosrebrna cesta), bodisi naravne (npr.: zaplanska luska, razmejitvena črta med Alpskim in Dinarskim svetom). Zanimivostim na sami Vrhniki, Cankarjevi spominski poti in izvirom Ljubljanice je prepuščeno že uveljavljenim vrhniškim projektom.

Ob nekaterih poteh bi postavili tudi orodja za t.i. fitnes v naravi, ki zadnje čase ponovno pridobiva na pomenu (enega smo nekoč že imeli – nad Močilnikom).

B. MEDOBČINSKI PROJEKTI

Da je za državne ali meddržavne kolesarske projekte denarja kot … pečka se vidi že po tem, kako je speljana državna kolesarska pot D1, ki naj bi bila glavna povezo-valna kolesarska pot na evropski kolesarski poti med Gdanskom in Pulo oziroma med Baltikom in Jadranom (t.i. Jantarjeva pot, EV9) in s povezavo na medite-ransko kolesarsko pot Cadiz – Atene (EV8). Med Logom (do občinske meje) in Sinjo Gorico je na desetina  skakalnic, točneje – 75. Očitno projektant še ni sedel na kolesu ali pa mu je to nerodno priznati, zagotovo pa kolesarje sovraži), do Sinje Gorice je pot omejena z visoko kovinsko ograjo, na Logu so morali razširiti nadvoz nad nekdanjo železniško traso …, na razpolago pa so imeli vsaj tri boljše rešitve. Ena od teh je že ta, da bi nekdanji maka-damski tretji pas asfalti-rali, ga s kovinsko ogrado zaščitili pred avtomobilskim prome-tom in namenili obojestranskemu kolesarskemu prometu, kot so to na nekaterih (novejših) odsekih tudi naredili. Zagotovo je to najcenejša in najbolj smiselna varianta, vendar glede na gost promet za kolesarje ni najbolj prijazna. Mnogo prijaznejša bi recimo bila t.i. barjanska varianta, ki od Dolgega mosta (tam se lahko enostavno priključi na Pot) vse do Vrhnike vodi ob avtocesti (desno, gledano v smeri Ljubljane). Nekaj odsekov je že asfaltiranih (npr, v bližini Loga), večinoma pa so kolovozi. Druga varianta pa je trasa nekdanje železniške povezave med Brezovico in Vrhniko. Avtocesta je del poti med Logom in Dragomerom sicer uničila, tako bi prvi del poti (se pravi od Dolgega most do Loga) lahko speljali po barjanski različici, od Loga do Vrhnike pa po nekdanji železniški trasi. Obe različici enostavno podaljšamo proti Logatcu, bodisi po dolini potoka Bela, bodisi po tankovski poti in naprej po živosrebrni ali Rimski (furmanski) poti.

Prav zaradi obstoječe rešitve (kolesarjem je res užitek voziti pol metra stran od avtomobilov, ki vozijo 100 in več kilometrov na uro), podrobneje predstavljamo prvi dve medobčinski kolesarski poti, za druge smo se odločili, da jih le omenimo oziroma naštejemo.

PREDLOGI OBČINSKIH POTI:

• Predlog 1: Vrhnika–Kotnikovi bajerji–Blatna Brezovica–Vrhnika (14,5 km)
• Predlog 2: Krožna pot okrog Bevk (16,5 km) 
• Predlog 3: Kotnikovi bajerji–Bistra (7,8 km)
• Predlog 4: Vrhnika–Živosrebrna cesta–Zaplana (7,1 km)
• Predlog 5: Zaplana–Rimski zaporni zid–Verd–Vrhnika (12,5 km)
• Predlog 6: Podlipska dolina (10,6 km)
• Predlogi kolesarskih poti 7–10

PREDLOGI MEDOBČINSKIH POTI:

• Predlog 11: Zaplana–Star maln–Vrhnika–železniška.trasa–Log–Brezovica pri Ljubljani (22,0 km)
• Predlog 12: Vrhnika – ob avtocesti – Log (5,4 km)
• Predlogi kolesarskih poti 13–18

 C. VRZDRŽEVANJE KOLESARSKIH POTI

Ocenjujemo, da bodo stroški vzdrževanja kolesarski poti v letih po izgradnji (brez morebitne nadgradnje – npr. asfaltiranja, širitve) približno 10% stroškov izgradnja letno – se pravi, če nas vzpostavitev kolesarske poti v letu 2017 stane 10.000 EUR, bodo stroški vzdrževanja v letu 2018 in v vseh nadaljnjih letih znašali okrog 1.000 EUR/letno.

Č. »SANACIJA« OBSTOJEČIH KOLESARSKIH POTI

Pri večini obstoječih kolesar-skih poteh, zlasti tistih zgrajenih v zadnjih letih, imamo celo vrsto pripomb. Tako se sredi kolesarske steze najde avtobusna čakalnica (npr. pred Mercatorjem na Ulici 6. maja), sredi kole-sarskih poti so drogovi za ulične svetilke, tisto pa kar res bode, so preštevilne »ska-kalnice«, ki onemogočajo običajno kolesarjenje. Na treh poteh te premetava tako, da še jajc, če jih nimaš v papirnati embalaži, ni varno peljati na kolesu. Morebiti se ponekod temu res ni dalo izogniti, so pa nesmisli prisotni na celotnem odseku, od izvoza z avtoceste na Vrhniki, pa vse do občinske meje z občino Log Dragomer (vseh je preko 80!).

Vsem dvonivojskim rešitvam izvoza z glavne ceste se da izogniti (poleg tega pa niso niti povsod, če naj bi to bilo že nujno – lahko bi rekli, da obstoječe klančine niso sistemske), saj je med cestiščem in kolesarsko stezo  pas name-njen zeleni meji ali pa je sama kole-sarska pot dovolj široka. Na širini več kot pol metra se zagotovo lahko položi dovolj poševno klančino, dvonivojsko kolesarsko pot pa se zravna v enonivojsko, hitrost izvoza se pri tem ne bo pretirano zmanjšala (pri pravokotnem zavijanju s ceste in ob upoštevanju, da je treba malo pozornosti nameniti tudi morebitnemu prometu na pločniku, v obeh primerih ni ravno velika), podobno pa je tudi na odcepu med Drenovim Gričem in Logom, da ne govorimo o Ulici 6. maja na Vrhniki !!

Predlagamo, da se preverijo vse obstoječe kolesarske poti, popiše vse nepravilnosti oziroma ovire na poteh, poti pa se v najkrajšem času sanira. Stroški celovite sanacije ne bi smeli preseči 10.000 EUR.

[1] Za konkretnejše številke »uspeha« projekta bo morala občinska uprava naročiti telefonsko anketo ob začetku in ob koncu projektnega obdobja

[2] v kolikor se kolikor toliko resno razmišlja o športno prenočitvenem centru ob nekdanjih Kotnikovih bajerjih, bo treba najprej ugrizniti, v morda najtežje izvedljivi, kolesarski poti Kotnikovi bajerji–Bistra in Blatna Brezovica–Vrhnika (najtežje zgolj zaradi privatne lastnine).