Pripombe Liste za razvoj vrhniškega podeželja na Osnutek Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika in osnutek Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika – 1. Obravnava na Odboru za ekologijo in infrastrukturo z dne 4. 12. 2014
Osnutek Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika
Splošno k programu opremljanja stavbnih zemljišč:
75. člen Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP – 106/2010 popr., 43/2011 – ZKC-C, 57/2012, 57/2012 – ZUPUDPP-A in 109/2012) v svojem prvem odstavku določa, da se s programom opremljanja za območja, na katerih se s prostorskim aktom predvideva gradnja nove komunalne opreme ali objektov in omrežij druge gospodarske infrastrukture, podrobneje določi komunalna oprema, ki jo je treba zgraditi, roke za gradnjo po posameznih enotah urejanja prostora ter določijo podlage za odmero komunalnega prispevka.
Drugi odstavek tega člena določa, da morajo biti investicije v komunalno opremo iz načrta razvojnih programov utemeljene v občinskem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu
Skladno s tretjim odstavkom tega člena se s programom opremljanja za obstoječo komunalno opremo določijo podlage za odmero komunalnega prispevka. Podlage za odmero komunalnega prispevka so obračunska območja, stroški komunalne opreme, preračun stroškov na enoto mere in podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka.
Pri pripravi podlag za odmerjanje komunalnega prispevka občina na podlagi četrtega odstavka tega člena upošteva že vložena sredstva v izgradnjo komunalne opreme in investicije v komunalno opremo, ki so določene v občinskem načrtu razvojnih programov za tekoče in naslednje leto.
Ob tem Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/2007) v 4. členu določa, da se s programom opremljanja določi komunalno opremo in drugo gospodarsko javno infrastrukturo, ki jo je treba zgraditi in rekonstruirati skladno s prostorskim aktom občine in roke za gradnjo komunalne opreme po posameznih enotah urejanja prostora. S programom opremljanja se za komunalno opremo skladno s tretjim odstavkom 75. člena Zakona o prostorskem načrtovanju in Pravilnikom o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/2007)določijo tudi podlage za odmero komunalnega prispevka.
Iz navedenega tako sledi, da je temeljni dokument občine za predmetno področje program opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno opremo, ki poleg ostalih predpisanih vsebin določa tudi podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka, in sicer na način in po postopku, določenim s Pravilnikom o merilih za odmero komunalnega prispevka.
Obravnavani osnutek Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika je pomanjkljiv, saj ne vsebuje in ne obravnava sestavin, ki so predpisane z Uredbo o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč, glede podrobnejših meril za odmero komunalnega prispevka, ki jih ureja Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka pa občina predpisane vsebine glede odmere komunalnega prispevka poskuša urejati z drugim odlokom, to je osnutek Odloka o komunalnem prispevku- Tak pristop sicer ni nezakonit, čeprav so to vsebine, ki naj bi jih skladno s tretjim odstavkom 75. člena Zakona o prostorskem načrtovanju in 4. členom Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč urejal Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno opremo.
Konkretne pomanjkljivosti in nepravilnosti osnutka Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika:
Pomanjkljivosti in nepravilnosti osnutka obravnavanega odloka, ki sledijo v nadaljevanju, morda glede na to, da v tem dokumentu nimamo vzporedno prikazanega tega osnutka, niso najbolj razumljive, nakazujejo pa na obseg pomanjkljivosti, ki po našem mnenju niso bile upoštevane pri njegovi pripravi, pa vendar:
K preambuli osnutka:
Zgolj navajanje 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ni zadostna pravna podlaga za izdajo takega predpisa, ampak je glede na vsebino kot pravno podlago potrebno navesti tudi Uredbo o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč
Osnutek odloka:
- ne določa komunalne opreme in druge gospodarske javne infrastrukture, ki jo je treba zgraditi in rekonstruirati skladno s prostorskim aktom občine (prvi odstavek 4. člena s uredbe);
- ne določa rokov za gradnjo komunalne opreme po posameznih enotah urejanja prostora (prvi odstavek 4. člena s uredbe);
- ne opredeljuje rokov in načina opremljanja stavbnih zemljišč z elektroenergetskim omrežjem (drugi odstavek 4. člena s uredbe);
- za komunalno opremo, ki jo je treba zgraditi:
- ne vsebuje ugotovitev ustreznosti in zmogljivosti obstoječe komunalne opreme (prva alineja prvega odstavka 5. člena uredbe);
- iz prostorskega akta ne vsebuje ugotovitev komunalne opreme, ki jo je treba zgraditi, vključno z njeno zmogljivostjo in ravnijo oskrbe glede na pričakovane potrebe (druga alineja prvega odstavka 5. člena uredbe);
- ni ocenjena višina stroškov gradnje komunalne opreme, ki jo je treba zgraditi (tretja alineja prvega odstavka 5. člena uredbe);
- ni navedenega popisa in opisa komunalne opreme in druge gospodarske javne infrastrukture z osnovnimi podatki ter prikaza na karti, ki je pripravljena v merilu prostorskega akta, ki je podlaga za pripravo programa opremljanja (drugi odstavek 5. člena uredbe);
- niso ocenjeni stroški gradnje komunalne opreme, niso ocenjene finančne možnosti občine in niso določene prioritete gradnje komunalne opreme (tretji odstavek 5. člena uredbe)
- ne določa komunalne opreme in druge gospodarske javne infrastrukture, ki jo je treba rekonstruirati, in sicer ločeno po posameznih vrstah opreme in po posameznih enotah urejanja prostora, iz osnutka odloka pa tudi niso razvidne smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, ki se nanašajo na rekonstrukcijo komunalne opreme in so jih nosilci urejanja prostora podali k prostorskem aktu (6. člen uredbe);
- ne vsebuje prioritet za gradnjo ali rekonstrukcijo komunalne opreme, ki so podlaga za določitev rokov za gradnjo nove komunalne opreme ali njeno rekonstrukcijo, in sicer za vsako posamezno leto posebej in vsaj za naslednja štiri leta (prvi odstavek 7. člena uredbe);
- z datumom predvidenega začetka in datumom predvidenega dokončanja gradnje nove komunalne opreme ali njene rekonstrukcije niso opredeljene naslednje minimalne aktivnosti (drugi odstavek 7. člena uredbe):
- pridobitev lastninske in drugih stvarnih pravic na zemljiških parcelah, ki bodo služile komunalni opremi;
- izdelava potrebne projektne in tehnične dokumentacije v skladu s predpisi s področja graditve objektov;
- gradnja ali rekonstrukcija komunalne opreme;
- tehnični pregled in izdaja uporabnega dovoljenja za komunalno opremo.
- ne določa podlag za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo in ločeno za komunalno opremo, katere gradnja je predvidena v občinskem proračunu za tekoče oziroma naslednje leto (druga in tretja alineja prvega odstavka 9. člena uredbe);
- v tretji točki 2. člena navaja napačno definicijo skupnih stroškov posamezne vrste komunalne opreme, ki ni skladna z drugim odstavkom 12. člena uredbe, ob tem pa skupne stroške obstoječe komunalne opreme enači s stroški, ki bi nastali z izgradnjo nove opreme, ki je po zmogljivostih in namenu primerljiva z obstoječo ter zagotavlja podobno raven oskrbe oziroma so enaki stroškom, ki so dejansko nastali za gradnjo komunalne opreme. Ta definicija je tudi kontradiktorna;
- v sedmi točki 2. člena napačno navaja definicijo parcele in s tem, ko določa, da je parcela tudi več zemljiških parcel ali njenih delov, uporablja to definicijo v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 1. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka ter tretjim in četrtim odstavkom 3. člena Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč;
- ne opredeljuje načina ugotavljanja skupnih stroškov posamezne vrste komunalne opreme na načine, določene z petim odstavkom 12. člena uredbe in ob upoštevanju šestega in sedmega odstavka uredbe;
- ne vsebuje natančnega prikaza vseh prejetih zunanjih dotacij in virov vlaganj za gradnjo posamezne vrste komunalne opreme, to je najmanj znesek evropskih skladov in državnega proračuna kot tudi znesek namenskih sredstev občinskega proračuna, rezerviranih za gradnjo posamezne vrste komunalne opreme;
- ne vsebuje natančnega prikaza deleža sredstev, ki se s strani investitorjev financira s komunalnim prispevkom;
- ne opredeljuje znižanja obračunskih stroškov najmanj za vrednost vseh zunanjih dotacij, to je sredstev evropskih skladov in proračuna R Slovenije.
Iz navedenega tako sledi, da osnutek Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika po našem mnenju ni izdelan v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju, Uredbo o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč in drugimi predpisi in je kot tak neustrezen za nadaljnjo obravnavo, zato predlagamo, da se dokument vrne v ponovno pripravo in ustrezno uskladitev.
Osnutek Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika
Splošno k programu opremljanja stavbnih zemljišč:
75. člen Zakona o prostorskem načrtovanju v svojem tretjem odstavku določa, da se s programom opremljanja za obstoječo komunalno opremo določijo podlage za odmero komunalnega prispevka. Podlage za odmero komunalnega prispevka so obračunska območja, stroški komunalne opreme, preračun stroškov na enoto mere in podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka.
Pri pripravi podlag za odmerjanje komunalnega prispevka občina na podlagi četrtega odstavka tega člena upošteva že vložena sredstva v izgradnjo komunalne opreme in investicije v komunalno opremo, ki so določene v občinskem načrtu razvojnih programov za tekoče in naslednje leto.
S programom opremljanja se za komunalno opremo določijo podlage za odmero komunalnega prispevka (skladno s tretjim odstavkom 75. člena ZPN in Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/2007).
Iz navedenega tako sledi, da je temeljni dokument občine za odmero komunalnega prispevka program opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno opremo, ki poleg ostalih predpisanih vsebin določa tudi podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka, in sicer na način in po postopku, določenim s Pravilnikom o merilih za odmero komunalnega prispevka.
Konkretne pomanjkljivosti in nepravilnosti osnutka Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika:
Tako kot je bilo to pri osnutku Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika so tudi pri temu osnutku odloka pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki sledijo v nadaljevanju, morda glede na to, da v tem dokumentu nimamo vzporedno prikazanega tega osnutka, niso najbolj razumljive, nakazujejo pa na obseg pomanjkljivosti, ki po našem mnenju niso bile upoštevane pri njegovi pripravi, pa vendar:
K preambuli osnutka:
82. člen Zakona o prostorskem načrtovanju je neustrezna pravna podlaga za izdajo odloka, saj ta določba določa, »da se komunalni prispevek določi na podlagi programa opremljanja glede na površino in opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo ter glede na neto tlorisno površino objekta in njegovo namembnost oziroma glede na izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, podrobnejša merila pa predpiše minister«. Ta merila pa so določena s Pravilnikom o merilih za odmero komunalnega prispevka, zato je poleg 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju po našem mnenju pravilna pravna podlaga tudi peti odstavek 7. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/2007).
K 3. členu osnutka:
V 3. členu osnutka so napačno in v nasprotju z 5. členom Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka navedena merila za odmero komunalnega prispevka, in sicer:
- v prvi alineji je pravilno: »površina stavbnega zemljišča« in ne »površina parcele«;
- merilo iz tretje alineje ni osnovno merilo iz pravilnika, ampak podrobnejše merilo iz druge alineje prvega odstavka 7. člena pravilnika, ki ga lahko občina določi;
- v četrti alineji je pravilno: »opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo« in ne »opremljenost parcele s komunalno opremo«;
- šesta alineja ni stvar meril za odmero komunalnega prispevka ampak vsebina programa opremljanja, saj obračunski stroški predstavljajo delež skupnih stroškov, ki se skladno s tretjim odstavkom 11. člena Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč financirajo s komunalnim prispevkom;
- manjka pa merilo iz pete alineje prvega odstavka pravilnika, to je izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo.
K 4. členu osnutka:
Četrti člen osnutka je v celoti neustrezen in tretjem odstavku tudi nezakonit. Ne glede na to, ali se komunalni prispevek odmerja zaradi priklopa obstoječega objekta na komunalno opremo ali pa se odmerja v okviru postopka izdaje gradbenega dovoljenja za novogradnjo, so merila glede velikosti stavbnega zemljišča, in ne parcele, enaka.
O tem govori tudi sodba Upravnega sodišča IU 2103/2011 z dne 24. 5 2012, ki v svojem jedru določa, da ne Zakon o prostorskem načrtovanju, ne Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka, v postopkih za odmero komunalnega prispevka ne dajejo podlage za avtomatično izenačitev površine stavbnega zemljišča s površino katasterske parcele, na kateri (oziroma na delu katere) stoji objekt. Sicer je možno, da se zemljiška in gradbena parcela v naravi prekrivata, vendar je to prej izjema kot pravilo. Zlasti je ta možnost prisotna na podeželju, kjer se stavbna zemljiška prepletajo s kmetijskimi zemljišči.
Prav tako velikosti parcel, namenjenih gradnji, ki so opredeljene v 48. členu Občinskega prostorskega načrta občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 27/2014) ni mogoče enačiti z stavbnim zemljiščem oziroma parcelo objekta, kot to določa Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka.
Vprašanje, ki se tu zastavlja je, ali se lahko za gradbeno parcelo smatra samo tista parcela, ki je vrisana v karte, ki so sestavni del Občinskega prostorskega načrta.
Če pa gradbena parcela ni vrisana, potem tudi ni določena. Če so določena samo merila za parcelacijo, potem Občinski prostorski načrt daje podlago za določitev gradbene parcele objekta, vendar s tem le-ta še ni določena.
Če pa se gradbena parcela določa v okviru priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, potem to parcelo določi projektant na podlagi meril za parcelacijo in na podlagi konkretne situacije posameznega objekta na terenu.
Vprašanje pri tem je, ali to lahko naredi občinski uradnik, ki odmeri komunalni prispevek v primeru, da gradbena parcela objekta ni določena, oziroma ali lahko to stori sam, na podlagi določenih pavšalov. Pragmatično gledano je to sicer najbolj praktična možnost, striktno zakonsko gledano, pa je to lahko pravno sporno. Občina bi morala v takem primeru občana napotiti na strokovno usposobljeno osebo, da mu odmeri in izriše gradbeno parcela njegovega objekta oziroma sama angažirati tako strokovno usposobljeno osebo, kar pa je povezano z dodatnimi stroški.
Na tem mestu se postavlja tudi vprašanje, kaj storiti v primeru, ko bo neka konkretna parcela morda manjša od z Občinskim prostorskim načrtom določene minimalne velikosti parcele? Ob tem pa se zastavi tudi vprašanje, ali je pravilno, da se v primeru, ko parcela objekta ni določena, uporabi določilo Občinskega prostorskega načrta glede minimalne površine parcele, namenjene gradnji, če pa državni predpis, to je Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka določa, da se v primeru, ko parcela objekta ni določena, uporablja pravilo stavbišče, to je neto tlorisna površina objekta x 1,5.
Navedeno merilo je dovolj ustrezno urejal 8. člen sedaj neveljavnega Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju občine Vrhnika (Naš časopis, št. 362/2009 in 407/2013), ki je določal, da se pri površini parcele upošteva velikost parcele po podatkih iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Če parcela objekta ni določena oziroma ni prikazana, se skladno z drugim odstavkom tega člena za površino parcele upošteva površina, ki je opredeljena v ustreznem prostorskem izvedbenem aktu. V tretjem odstavku tega člena pa je določal, da se v primeru, ko parcela objekta ni določena oziroma njena površina ni določena v projektu iz prvega odstavka tega člena oziroma je ni mogoče določiti na način iz drugega odstavka tega člena, parcelo objekta opredeli tako, da se velikost stavbišča, to je neto tlorisna površina objekta, pomnoži s faktorjem 1,5.
Ob tem pa je treba upoštevati tudi sodbo Upravnega sodišča ev.št.: UL0007525 z dne 18. 04. 2013, ki v prvem odstavku jedra določa, da gradbeno parcelo tvori del zemljišča, na katerem stoji objekt (to je stavbišče) in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu. Le tako površino je treba upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka.
Da je velikost stavbnega zemljišča merilo za odmero komunalnega prispevka pa določa tudi prvi odstavek 82. člena Zakona o prostorskem načrtovanju, ki določa, da se komunalni prispevek določi na podlagi programa opremljanja glede na površino in opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo ter glede na neto tlorisno površino objekta in njegovo namembnost oziroma glede na izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo.
K 6. členu osnutka:
S tem členom je predlagan delež parcele 0,4 in delež neto tlorisne površine objekta 0,6 pri izračunu komunalnega prispevka, to je razmerje 0,4:0,7.
Gre za razmerje, ki je za občana kot zavezanca manj ugoden, saj mu pri odmeri prinaša višji znesek komunalnega prispevka, občina pa bi lahko v ta namen uporabila razmerje, ki ga kot največje dopustno razmerje omogoča druga alineja prvega odstavka 7. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka
K 11. členu osnutka:
Tretji odstavek je neustrezen in v nasprotju z četrtim odstavkom 6. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka, ki namreč določa, da »se znesek za vsako posamezno komunalno opremo na posameznem obračunskem območju izračuna tako, da se seštejeta delež komunalnega prispevka za posamezno vrsto komunalne opreme, ki odpade na parcelo in delež, ki odpade na neto tlorisno površino objekta«.
K 12. členu osnutka:
Pri oznaki KPi je napačno naveden pomen. Pravilno je »znesek dela komunalnega prispevka, ki pripada posamezni vrsti komunalne opreme na posameznem obračunskem območju«.
K 13. členu osnutka:
Ta člen je nepotreben, saj je ta vsebina opredeljena že v četrtem odstavku 11. člena osnutka.
K 18. členu osnutka:
Peti odstavek je v nasprotju z sedmim odstavkom 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju, ki določa, da se v primeru, kadar se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, izda pristojni organ občinske uprave odločbo po uradni dolžnosti.
Prav tako šesti odstavek ni v skladu z prvim in drugim odstavkom 235. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ki določata, da se pritožba vloži v 15. dneh, če ni z zakonom drugače določeno, pritožbeni rok pa se šteje za vsako osebo in vsak organ, ki se mu odločba vroči, od dneva vročitve odločbe.
Prvi odstavek 256. člena Zakona o splošnem upravnem postopku pa določa, da mora biti odločba o pritožbi izdana in vročena stranki, brž ko je to mogoče, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva, ko je organ prejel popolno pritožbo.
30 dnevni rok, v katerem mora župan odločiti o pritožbi pa je določen v osmem odstavku 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju, ki določa, da mora župan odločiti o pritožbi zoper odločbo iz sedmega odstavka tega člena citiranega zakona, to je v primerih, ko je odločba o odmeri komunalnega prispevka izdana po uradni dolžnosti zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo.
K primerjalnim izračunom med sedaj neveljavnim odlokom in osnutkom novega odloka:
Primerjalni izračuni so pripeti k osnutku odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje občine Vrhnika in ne k osnutku odloka o komunalnem prispevku v občini Vrhnika.
Iz njih je razvidno, da so kljub temu, da se je določena vrsta komunalne opreme, to so kanalizacijski vodi in centralna čistilna naprava gradila oziroma se je njena gradnja financirala izključno iz sredstev Kohezijskega sklada EU, sredstev proračuna RS in namenskih sredstev proračuna občine Vrhnika, rezerviranih izključno za projekt Čista Ljubljanica, in da je ostala, to je obstoječa komunalna oprema, v pretežnem delu amortizirana in z minimalno računovodsko vrednostjo, kot je bila na dan 31. 12. 2008, izračuni višji.
To zelo preprosto rečeno ni logično, saj oprema, ki je bila grajena pred 21. 12. 2008 ne more imeti enake ali pa za odtenek nižje vrednosti kot sedaj. Po drugi strani pa tak pristop občine do tega vprašanja pomeni razvojno zaostajanje in zapiranje pred morebitnimi investitorji, saj je višina komunalnega prispevka kriterij, ki v veliki meri odloča o tem, ali bo občina odprta za priseljevanje prebivalcev drugih občin v našo občino, to je predvsem tistih, ki nameravajo v naši občini zgraditi svojo hišo z namenom, da v njej ostanejo in ne tistih, ki zaradi določenih prednosti, to je predvsem bližina Ljubljane in nižje cene stanovanj, v njej samo prespijo, občina pa tako vedno bolj zanesljivo postaja ob ljubljansko spalno naselje.
Da ne govorimo o podjetjih z lastno dejavnostjo, gostinskih in trgovskih objektih, ki pa se iz enakih razlogov tako in tako selijo izven območja naše občine oziroma se tudi iz tega razloga ne odločajo za gradnjo poslovnih objektov in odpiranje svojih sedežev v naši občini.
Iz navedenega tako sledi, da osnutek Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika ni izdelan v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju, Pravilnikom o merilih za odmero komunalnega prispevka in drugimi predpisi in je kot tak neustrezen za nadaljnjo obravnavo, dokument pa se vrne v ponovno pripravo in ustrezno uskladitev.
Ob tem predlagamo, da se v ponovni pripravi združita oba osnutka odlokov, to sta Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika in Odlok o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika in se pripravi enoten dokument, to je osnutek Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju občine Vrhnika.
