SOBE,  ROOMS,  CAMERE,  ZIMMER FREI

BB_slika2ODDAJANJE TURISTIČNIH SOB V ZASEBNI LASTI GOSTOM IN TURISTOM VRHNIKE – DRUGIČ

Na Vrhniki so v  zadnjem času v porastu različne aktivnosti, povezane s turizmom, povečevanje prenočitvenih zmogljivosti pa je tudi eden od ciljev Strategije razvoja turizma v občini Vrhnika. Spremenjene gospodarske razmere so namreč povzročile, da se spogledujemo z dejavnostmi, ki v preteklosti niso bile povsem značilne za Vrhniko. Ureditev mesta Ljubljana in njegov turistični razcvet v zadnjih letih ter možnosti   novih zaposlitev in prihodkov, tudi za njegove meščanke in meščane, so  nas v Listi za razvoj vrhniškega podeželja že pred časom privedle do razmišljanj, kako se priključiti temu turističnemu toku.

BB_slika6Ene od možnosti, kako iz te turistične pogače odrezati sebi vsaj znaten del, je oddajanje zasebnih sob gostom in turistom Vrhnike.

V zvezi s tem smo v Listi za razvoj vrhniškega podeželja že leta 2015 pripravili celovito informacijo o tem, kar vse je potrebno vedeti, preden se odločimo za tako dejavnost in jo tudi objavili v novembrski številki Našega časopisa ter na naši spletni strani. Z njo smo želeli spodbuditi predvsem nosilce turizma v občini Vrhnika, da pripravijo skupni program povečanja nastanitvenih možnosti za goste in turiste v naši občini. Zainteresiranim občanom, ki imajo v svojih hišah ali na kmetijah dovolj prostora in možnosti, da bi lahko sprejeli turiste, pa predstaviti  tovrstno turistično ponudbo kot poslovno priložnost in jim preko nosilcev turizma v občini nuditi vso potrebno pomoč, ki je potrebna za vzpostavitev in za tem tudi kvalitetno izvajanje te storitve.

In kje smo s sobodajalstvom na Vrhniki danes ? Kar se nosilcev turizma v občini tiče, tam kot pred dvemi leti, saj se v sistemskem smislu ni zgodilo ali spremenilo nič. Je pa ta informacija izpred dveh let segla do ljudi in se pri njih tudi »usedla«, saj so se nekateri med njimi v tem prepoznali in stopili na povsem samostojno pot pridobivanja potrebnih soglasij in dovoljenj za izvajanje te dejavnosti, to je sobodajalstva.

BB_slika8Pred dvema letoma smo zapisali, da se je treba tega projekta ne glede na vse, lotiti strpno in preudarno. To pomeni v enem letu morda 5 sob ali dva apartmaja na primer v Blatni Brezovici, za tem turistična kmetija v Zaplani, Podlipi ali na Pokojišču, čez čas pa tudi njihova širitev še po drugih vaseh ter povezovanje in vklapljanje obstoječe gostinske dejavnosti v to novo nastajajočo skupno turistično ponudbo Vrhnike.

sobodaj1Danes pa lahko z veseljem povemo, da imamo v naši občini prvo pravo kmetijo z sobodajalstvom kot dopolnilno dejavnostjo, ki se nahaja na Padežu na Pokojiški planoti in ki je za to dejavnost, ki jo svojim gostom ponuja v dveh, izjemno lepo in okusno opremljenih apartmajih, pridobila tudi vsa potrebna dovoljenja. Pa ne le to ! Na rezultate svojega dela jim ni bilo treba čakati dolgo, saj so imeli takoj za tem, ko so svojo ponudbo objavili na spletnem portalu, vse svoje zmogljivosti oddane. Pa ne le za eno noč, ampak preko celotnih Božično-Novoletnih praznikov in tudi v naprej, povpraševanje pa je že v začetku preraslo ponudbo.

V podobno smer gredo tudi v Blatni Brezovici, kjer se aktivno  pripravljajo na oblikovanje ponudbe turističnih sob in apartmajev, veliko zanimanje za to pa je izkazano tudi v Podlipi. In verjamemo, da se bo le še širilo.

BB_slika3To pa pomeni samo eno. Da Vrhnika potrebuje razvit in urejen sistem sobodajalstva, s katerim bo mogoče prevzemati tudi večje število dvo ali več dnevnih gostov in turistov, tudi iz Ljubljane, ki si je za leto 2018 zadala v osnovi zelo preprost, obenem pa zelo zahteven cilj, to je zagotovitev možnosti za podaljšanje bivanja njihovih gostov in turistov na 3 dni, za kar bodo potrebovali tudi ustrezne prenočitvene in turistične zmogljivosti. In Vrhnika ne bi mogla biti bolj priročna destinacija za uresničitev tega cilja, ki pa lahko postane tudi naš cilj.

sobodaj2In če samo pomislimo, da 1% gostov in turistov, ki jim želi Ljubljana zagotavljati to možnost, pomeni 10.000 oseb, ki potrebujejo, zelo poenostavljeno rečeno, posteljo, bi moralo biti dejstvo, da Vrhnika skupno premore komaj 160 turističnih postelj, za nosilce turizma v naši občini, pa tudi za posameznike, ki so za to ali bi lahko bili zainteresirani, več kot zadosten izziv, da se ga lotijo resno in odgovorno ter s tem zagotovijo zaokroževanje celovite turistične ponudbe na Vrhniki, ki bo poleg ostalega temeljila na široki paleti ponudbe prenočišč z pridobljeno mednarodno oznako »Bed and Breakfast«, turističnih kmetij oziroma kmetij z sobodajalstvom kot  dopolnilno dejavnostjo, motelov in različnih vrst kampov.

BB_slika1Če resnično želimo na turističnem zemljevidu nadaljevati uspešno rast Vrhnike, kot prepoznavne turistične točke, je sistemsko vodena in koordinirana aktivnost nosilcev turizma, usmerjena v načrtni razvoj vseh oblik sobodajalstva  v naši občini nujna, in se ji, v kolikor to resnično tudi želimo postati, ni mogoče izogniti.

Lista za razvoj vrhniškega podeželja

Objavljeno v Novičke, Turizem | Pusti Komentar

Srečno 2018

Tudi v Novem letu naj bo Vaš korak odmeven,

Vaša beseda pogumna,

Vaše življenje iskrivo in polno toplih trenutkov.

Naj čarobnost božiča in novega leta še dolgo živita.

Vesel Božič in srečno v letu 2018!

Lista za razvoj vrhniškega podeželja

LRVP_2018_

Objavljeno v Novičke | Pusti Komentar

Informacija o poteku 22. redne seje Občinskega sveta

Dne 14. 12. 2017 je potekala 22. redna seja Občinskega sveta, ki je bila po svoji vsebini zahtevna, po trajanju pa zopet ena krajših, saj je trajala »le« dobre tri ure.

Za to sejo je bilo predvidenih skupno 11 točk, če izpustimo pregled in potrditev zapisnika prejšnje, to je 21. redne seje ter pobude in vprašanja občinskih svetnic in svetnikov, pa je bilo teh točk skupno 9, in sicer:

  • Predlog Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2018 (obravnava in sprejem),
  • Sklep o vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Vrhnika za leto 2018,
  • Predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prenovo vaškega jedra naselja Verd,
  • Predlog tehničnih popravkov Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Vrhnika,
  • Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Gabrče 2 na Vrhniki,
  • Ukinitev statusa javnega dobra na parc.št. 2858/8, 2858/9, 2854/78, 2854/79 in 2854/80, vse k.o. Vrhnika,
  • Imenovanje kandidata za predstavnika občine Vrhnika v Svet javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje za obdobje 2018 do 2022,
  • Imenovanje kandidatov za predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti v Svet javnega zavoda »Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika;
  • Program dela Občinskega sveta Občine Vrhnika za leto 2018.

Kot je to že praksa v teh naših informacijah o poteku sej Občinskega sveta, vam ne glede na dnevni red (pobude in vprašanje občinskih svetnic in svetnikov se še vedno in bodo kot kaže tudi ostala zadnja točka dnevnega reda) vam jih na tem mestu ponovno predstavljamo na začetku informacije.

V ZVEZI Z VPRAŠANJI, POSTAVLJENIMI NA PREJŠNJI, TO JE 21. REDNI SEJI OBČINSKEGA SVETA

Kar se tiče vprašanj, ki smo jih preko našega predstavnika postavili na prejšnji redni seji Občinskega sveta, smo z odgovori občinske uprave bolj ali manj zadovoljni, zato jih na tej seji nismo ponovno izpostavljali.

VPRAŠANJA, POSTAVLJENA NA TEJ, TO JE 22. REDNI SEJI OBČINSKEGA SVETA

Na tej seji smo preko našega predstavnika v Občinskem svetu postavili kar nekaj vprašanj in pobud, in sicer:

  1. Kdaj bo na cesti med Sinjo Gorico in Blatno Brezovico narisana kratka prekinjena črta) ? Odgovor župana v zvezi s tem niti nismo pričakovali, je pa povedal, da bodo to kot pobudo posredovali upravljavcu lokalnih cest.
  2. Kdaj bo občina sanirala podrto Francinovo hišo V Blatni Brezovici, ki je v njeni lasti ? Na to vprašanje je odgovarjala direktorica občinske uprave, ki je povedala, da imajo kar nekaj težav z dednimi postopki, ki zavirajo aktivnosti občine na tem objektu in da bodo k obnovi pristopili takoj, ko bodo ti postopki končani. Ja, samo da se bo verjetno hiša do takrat v celoti podrla. Nepremičnine so po eni strani obveznost, po drugi pa tudi breme !
  3. Glede na to, da se asfaltira cesta do zadnje hiše na Mavsariji, Podpesku in Miznem dolu v smeri Rovt ter cesta med Bevkami in Lesnem brdu nas zanima, kdaj bo prišla na vrsto razširitev ceste med Sinjo Gorico in Blatno Brezovico, in sicer na širino medvaških cest (5,4 do 5,9 m + bankina) ? Na to vprašanje je zopet odgovarjal župan, ki je sicer skušal zatrjevati, da je cesta dovolj široka, kar brez dvoma ni, širitev pa da ni v načrtu obnov lokalnih cest. Bo pa občinska uprava zadevo v mnenje posredovala upravljavcu lokalnih cest.
  4. Od semaforja na Tržaški-Cankarjev trg do cerkve sv. Lenarta in še naprej ni prehoda za pešce tako, da na primer iz Jelovškove ne moreš priti pravilno na Staro cesto, razen če delaš zelo dolg ovinek. Ali in kdaj načrtujete na tem delu zarisati prehod za pešce. Zanimalo nas je namreč, če in kdaj bo na tem predelu te ceste narisan prehod za pešce ? Odgovor v zvezi s tem je bil, da gre sicer za državno cesto, da pa bo to vprašanje posredovano Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v proučitev.
  5. JP KPV je dne 13.12.2017 izdala obvestilo, da je zaradi velike količine podrtega drevja preko ceste, do nadaljnjega zaprta občinska lokalna cesta Verd-Pokojišče od križišča za Ljubljanski vrh do Pokojišča, dostop do Pokojišča in Vrhnike pa je mogoč preko Borovnice.

Glede na to, da se na tem delu ceste že 3 leta ne izvaja več zimska služba in je v zimskem času dostop do vasi Zavrh, Padež in Pokojišče tako in tako mogoč le preko Borovnice, nas je zanimalo:

  • Kdo je odločil, da se na tem delu ceste ne izvaja več zimska služba (onemogočen dostop za gasilce, reševalce, otroke v šolo, odraslih v službo), ali je to sklep KS Pokojišče ?
  • Kdo in kdaj bo sedaj saniral to cesto, odpravil njeno zaporo in v zimskih razmerah vzpostavil njeno prevoznost in dostopnost do teh krajev ?

Tudi Bevke so ob poplavah obkrožene z vodo in da niso odrezane od sveta, so kar 3 ceste ustrezno sanirane in dvignjene na najvišji možen nivo poplavnih vod na Barju. To pa zato, da krajani Bevk lahko prehajajo izven vasi tudi ob poplavah, kar je seveda prav. Ni pa prav, da so v občini dvojna merila in se ravno tako v času izrednih vremenskih razmer krajane Zavrha, Padeža in Pokojišča prepušča na milost in nemilost naravi in občini Borovnica.

Odgovor župana je bil, da se je tako že pred časom odločila KS Pokojišče, ker ceste od Pokojišča do Vrhnike naj ne bi skoraj nihče uporabljal, ob tem pa je prebivalcev pot na Vrhniko preko Borovnice hitrejša in krajša. Kar se spravila podrtega drevja tiče pa da naj bi šlo za več kot 100 dreves in zahtevno sanacijo, ki jo JP KP Vrhnika sama ne more izvajati, ampak mora to narediti Zavod za gozdove s svojimi strokovnjaki oziroma koncesionarji. Ker je ta zadnji vetrolom po obsegu škode vsaj enak, če ne večji od žleda pred leti, bo sanacija dolgotrajna in bo potekala po vrstnem redu, ki ga bo določil in koordiniral Zavod za gozdove.

POBUDE

  1. Zaščiteno rdečo bukev v parku pri kavarni Park bo žal treba podreti. Da na tem mestu ne bi zevala velika praznina predlagamo, da se na njenem štoru postavi lesena terasa z stopnicami, ograjo in nadstreškov ali pa lesena hišica, ki bi služila bodisi gostom kavarne oziroma otrokom gostov, v ta namen pa občina objavi razpis za posredovanje idej za njeno postavitev in najboljšo tudi nagradi, v ta postopek pa vključi tudi lastnika kavarne. Po izboru najboljše ideje se v sodelovanju z kavarno v letu 2018 ta terasa ali hišica tudi postavi in preda v uporabo.

Odgovor župana je bil, da je treba pri tem upoštevati občinski podrobni prostorski načrt ureditve Tržaške ceste, ki regulira tovrstne posege v prostor na tem območju, ni pa rekel ne da ne ne. Sicer ne zatrjujemo, da je to primerna pobuda, vendar se nam zdi vključevanju zainteresiranih občanov v kakršne koli rešitve na občinski ravni primerna.

  1. Kot zadnjo pobudo pa smo postavili vprašanje, ali in kdaj bo tudi na rojstni hiši Karla Grabeljška postavljeno spominsko obeležje. Tu pa je bil odgovor župana, da bi sicer to vprašanje moral postaviti ZIC (pa ga ni), da pa bodo to pobudo posredovali v pristojno obravnavo in reševanje.

Kar se odgovorov na postavljena vprašanja in pobude tiče je najbolje, da počakamo na uradne odgovore, potem bomo pa videli.

SEDAJ PA K OSTALIM TOČKAM TE SEJE:

V zvezi s Predlogom Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2018 je zadeva skoraj identična osnutku tega dokumenta, o čemer smo vas podrobno seznanili že v informacijo o poteku prejšnje, to je 21. redne seje Občinskega sveta in 12. redne seje Odbora za ekologijo in infrastrukturo, zato se na tem mestu ne bi ponavljali.

V času javne obravnave na sam odlok nismo posredovali predlogov njegovih sprememb in dopolnitev, ker je to skoraj da brez smisla, zato pa smo se bolj osredotočili na pripravo amadmajev. V zvezi s proračunom občine za leto 2018 smo tako preko našega predstavnika v Občinskem svetu vložili 6 amandmajev, ki vam jih skupaj z našo obrazložitvijo in mnenjem župana predstavljamo v nadaljevanju, in sicer:

Amandma št. 1:

V zvezi s prvim odstavkom 8. člena odloka predlagamo, da se druga alineja spremeni tako, da se delež sofinanciranja Občine Vrhnika za investicije v javno razsvetljavo iz dosedanjih 30% poveča na 50%.

Dodatna sredstva v višini 4.900 EUR se za leto 2018 zagotovijo iz proračunske postavke 13002 »Lokalne ceste-Tekoče vzdrževanje«, ki se tako iz predlaganih 795.000,00 EUR zniža na 787.000,00 EUR.

Obrazložitev:

Na podlagi podatkov o načrtovanih investicijah KS v letu 2017 v javno razsvetljavo je razvidno, da znaša predvideni delež sofinanciranja občine, kot 100% lastnice te vrste komunalne infrastrukture, za gradnjo javne razsvetljave 7.350,00 EUR, ob upoštevanju predloga iz tega amandmaja pa bi ta delež znašal 12.250 EUR ali 4.900 EUR več, za kolikor bi se na drugi strani znižal delež sofinanciranja s strani krajanov. Gledano z vidika proračuna gre za zanemarljiv znesek, kar pa bo marsikoga lahko spodbudilo k temu, da se bo lažje odločil za to možnost.

Opredelitev župana do amandmaja:

Amandmaja ni možno upoštevati.

Delež financiranja v investicije javne razsvetljave, ki se izvajajo preko posameznih krajevnih skupnosti je v predlaganem osnutku Odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 2018 že povečan iz 25% na 30%, zato dodatno povečanje ni umestno. Povečanje deleža sofinanciranja občine ne bi pomenilo avtomatično znižanja deleža sofinanciranja krajanov. Vsaka krajevna skupnost je samostojna pri sprejemanju odločitev o višini deleža, ki ga bodo k posamezni investiciji prispevali krajani. Glede na zapisano ne moremo z gotovostjo trditi, da bo zaradi povečanja deleža s strani občine, na ta račun zmanjšana obveznost krajanov. Vsaka krajevna skupnost samostojno odloča o deležu sofinanciranja krajanov pred izvedbo posamezne investicije.

Amandma št. 2:

Predlagam, da se v odloku pri proračunski postavki 14012, »ZIC-Promocija», konto 412000 »Tekoči transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam« na kateri je predvidenih 44.500 EUR, zagotovi dodatnih 6.500 EUR tako, da znaša skupni znesek na tej postavki 50.000 EUR.

Obrazložitev:

KS Blatna Brezovica je pred kratkim pridobila gradbeno dovoljenje za izgradnjo vaškega lokala – bifeja in gostilne na lokaciji Blatna Brezovica 12, ki je v lasti te krajevne skupnosti. V gradbenem dovoljenju je s strani UE Vrhnika podana tudi zahteva za izgradnjo male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo 10 PE. Cena nabave tovrstne male komunalne čistilne naprave je okvirno 5.000,00 EUR, vgradnja in priključitev pa še dodatnih 2.000,00 EUR, kar skupaj znaša 7.000,00 EUR.

Ker je to ob dejstvu, da je KS Blatna Brezovica sama, z lastnimi sredstvi in viri izvedla obnovo celotnega objekta, v katerem bo poleg navedenega lokala z vsemi spremljajočimi pomožnimi prostori dodatno na podstrešju uredila tudi večnamenski prostor za preživljanje prostega časa ranljivejših skupin krajanov (predšolski in šolski otroci, starejši in upokojenci) ter manjši hostel ali apartmaja za vse pogostejše goste in obiskovalce Blatne Brezovice, velik zalogaj, hkrati pa pomemben korak k razvoju sobodajalstva in turizma v občini, je ob tem, da se enaka pomoč načrtuje tudi TD Blagajana za nakup in vgradnjo male komunalne čistilne naprave v Starem malnu, pomoč občine pri tem projektu smiselna in nujna.

Opredelitev župana do amandmaja:

Amandma se smiselno upošteva, in sicer v obliki županovega amandmaja tako, da se zagotovi sredstva za namen izgradnje male komunalne čistilne naprave, vendar na drugi proračunski postavki, kot je predlagana.

Proračunska postavka št. 14012 »ZIC-Promocija» je namreč namenjena projektom promocije občine Vrhnika, ki jih izvaja Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. Glede na navedeno ta postavka ni primerna za predlagano sofinanciranje projekta izgradnje male komunalne čistilne naprave, ki ga izvaja krajevna skupnost.

Dana pripomba našega predstavnika v Občinskem svetu:

Glede na to, da župan predlaga zgolj drugo proračunsko postavko, iz katere se zagotovijo potrebna sredstva, to ni županov amandma, ampak le njegov predlog spremembe proračunske postavke, vlagatelj amandmaja pa ostaja nespremenjen.

Amandma št. 3:  

Predlagam, da se v odloku pri proračunski postavki 15164, konto 420201 »Bevška pravljična pot-Mali plac», na kateri je načrtovanih skupno 80.000 EUR, ta znesek zniža za 70.000 EUR tako, da znaša skupni znesek na tej postavki 10.000 EUR. Z razliko teh sredstev se sorazmerno zniža načrtovani proračunski primanjkljaj za leto 2018, predvidena ali morebitno že pridobljena sredstva državnega proračuna pa se vrne v državni proračun.

Obrazložitev:

KS Blatna Brezovica je ve leti 2017 izvedla postavitev Bobrove poti, ki vodi okrog Blatne Brezovice in na kateri je postavljenih skupno 19 informacijskih tabel, iz katerih lahko obiskovalci pridobijo vse informacije o zgodovini in razvoju tega območja, od kamene dobe pa do danes,  z označbami in opisom vseh pomembnih arheoloških najdb, živalstva in rastlinstva ter drugih naravnih znamenitosti in kulturne dediščine iz tega območja. Po uradni otvoritvi te poti je interes za njen obisk velik, tako da po njej vsak vikend poteka organizirano vodenje, velik del pa je tudi tistih obiskovalcev, ki se odločajo za samostojen obisk te poti.

Celoten strošek postavitve Bobrove poti je znašal 5.000,00 EUR, zato je glede na to, da ni vsebinskega razloga za to, da bi Bevška pravljična pot ob primerjavi z Bobrovo potjo opravičevala porabo načrtovanega zneska v skupni višini 80.000,00 EUR, predlagano znižanje smiselno in edino racionalno.

Glede revitalizacije Malega placa pa izpostavljam le pomen pojma »revitalizacija«, ki pomeni: »Narediti nekaj, da ponovno zaživi«, kar pa v konkretnem primeru ni mogoče, saj Mali plac kot ostanek visokega barja že in še vedno živi.

Opredelitev župana do amandmaja:

Amandmaja ni možno upoštevati.

Ureditev Malega placa je ena izmed prioritet drugega strateškega cilja Strategije razvoja turizma v občini Vrhnika za obdobje 2015 – 2020, ki jo je Občinski svet občine Vrhnika v tej sestavi sprejel na 3. Redni seji dne 7. 4. 2015.

Projekt Bevška pravljična pot Mali plac je po mnenju ZIC eden od ključnih za razvoj turizma v občini Vrhnika, saj ponudbe v segmentu družinskega turizma občina Nima, Mali plac kot naravni rezervat pa ponuja za to izjemne možnosti. Sokovnega vidika ima projekt soglasje Zavoda za varstvo narave in lastnikov zemljišč, projekt podpira tudi Krajinski park Ljubljansko barje, ki zaradi umetnega nastanka Malega placa vidi prav tu osrednjo točko prezentacije Ljubljanskega barja. Primerjave z učno Bobrovo potjo iz Blatne Brezovice so povsem neumestne, saj gre pri Bevško pravljično-doživljajski poti za povsem druge vsebine, bistveno bolj ambiciozen in celovit koncept, drugačen način prezentacije naravne in kulturne dediščine in drugačne cilje z vidika turističnega razvoja ter ponudbe pedagoških vsebin.

Poleg tega je spremembo višine te postavke predlagal župan, kar je razvidno v osnovnem gradivu za 22. redno sejo Občinskega sveta. Predlagano je znižanje zneska v proračunu 2018 na 40.000 EUR. Razlog za spremembo je, da trenutni načrt dinamike naslednje razpisa LAS barje z zaledjem predvideva, da bo možno izbrane projekte začeti šele v drugi polovici leta 2018. Glede na to je predlagano, da se del projekta izvede v letu 2018 s proračunskimi sredstvi (pravljična pot s skulpturami), del pa se skupaj s Krajinskim parkom Ljubljansko barje prijavi na javni razpis (interpretacija Malega placa). Kot dokazilo navedenega je priložena Strategija razvoja turizma v občini Vrhnika za obdobje 2015 – 2020.

V letu 2018 predvidena ureditev pravljične poti bi sledila konceptu Poti močvirskih škratov na Mali plac, ki sta ga v letu 2015 v dogovoru z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika izdelala dr. Uroš Grilc in Nina Peče Grilc. Na to temo je založba Škrateljc iz Bevk v sozaložništvu z Zavodom Ivana Cankarja in ob strokovnem sodelovanju  javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje izdala izvirno slovensko slikanico Mali plac. V letu 2018 je predvidena izdelava in postavitev 15 lesenih (hrastovih) skulptur, ki sledijo zgodbi, izdelava didaktičnih tabel, najnujnejši posegi na poteh, celostna podoba, priprava in tisk dnevnika itn. Za projekt so že pridobljena soglasja lastnikov, Zavoda RS za varstvo narave in Krajinskega parka Ljubljansko barje. Na razpis LAS Barje z zaledjem pa bi prijavili del projekta, ki se nanaša na ureditev Malega placa kot naravne znamenitosti za obiskovalce, v skladu s predlogom KPLB (razgledni podest, ureditev dostopne poti itn.).

Amandma št. 4:  

V zvezi s proračunsko postavko 18068, konto 420402 »Ureditev kulturne dediščine in AP v Bevkah«, za katero je načrtovanih 37.938 lastnih, to je proračunski sredstev predlagam, da se izvajanje tega projekta v celoti zadrži in novelira ter uskladi z razpisnimi zahtevami LAS Barje z zaledjem (oktober 2016) tako, da bo dejansko izveden skladno z Ukrepom 1.1 »Spodbujanje in razvoj turistične ponudbe« iz Cilja 1 ter z drugimi ukrepi in cilji.

Sredstva, ki so v predlogu proračuna za leto 2018 načrtovana v ta namen pa se namenijo sorazmernemu znižanju načrtovanega proračunskega primanjkljaja za leto 2018.

Obrazložitev:

Iz razpisne dokumentacije LAS Barje z zaledjem (oktober 2016) je razvidno, da so sredstva, pridobljena na tem razpisu, če se omejimo na projekt »Ureditev kulturne dediščine in AP v Bevkah«, med drugim lahko namenjena razvoju novih inovativnih turističnih produktov, prireditev in storitev z namenom dviga kvalitete storitev, trženja in mreženja, vanj pa se lahko vključujejo manjše naložbe v turistično infrastrukturo, obnovo objektov kulturne dediščine in ureditev območja naravnih vrednot, kadar je to potrebno za izvedbo operacije, posebna pozornost je namenjena vključevanju mladih in ranljivih skupin.

Temu sledijo tudi naložbe v objekte skupnega pomena (kulturni in gasilski domovi, prostori za medgeneracijska druženja, v rekreacijsko infrastrukturo za javno uporabo, kot so otroška in športna igrišča in oprema za ureditev naselja, podprte pa so tudi naložbe za spodbujanje različnih oblik društvenih dejavnosti in druge oblike povezovanja, ki bodo okrepile lokalno identiteto prebivalcev.

Iz pojasnila podžupana na prejšnji, to je 21. redni seji Občinskega sveta v zvezi s tem projektom pa ni bilo razvidno, da je osrednji del tega projekta ureditev kulturne dediščine z obnovo v Bevkah oziroma obnova vaške vage v Bevkah, kot je bil naslov prijavljenega projekta na razpis LAS Barje, ampak tudi obnova in asfaltiranje dela lokalne ceste v Bevkah, ureditev pločnikov ter križišč in drugo, kar pa spada v kategorijo prometno infrastrukturnih projektov, ki pa niso predmet sofinanciranja LAS Barje.

In če je bila vložena kandidatura z naslovom »Obnova vaške vage v Bevkah«, potem naj nosi enak naziv tudi proračunska postavka ter NRP projekt, izvedba pa naj bo tudi dejansko usmerjena v ta namen, to je v obnovo vaške vage v Bevkah, ki v resnici ne bo obnovljena, saj naj bi, vsaj po beseda podžupana sodeč, na njej postavili avtobusno postajo, ki je prometno infrastrukturni projekt.

Opredelitev župana do amandmaja:

Amandmaja ni možno upoštevati.

Projekt »Ureditev kulturne dediščine in avtobusne postaje v Bevkah« je skladen z zahtevami razpisa LAS Barje z zaledjem. V zvezi s tem je že bil izdan Sklep o predhodni potrditvi operacije za dodelitev EU sredstev. Tako da o tem ni več dvoma. Podpisana je že pogodba o predhodnem izboru operacije »Vaška vaga Bevke«. Upravna enota je za ta projekt izdala gradbeno dovoljenje. Predlog ureditve pa je usmerjal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Ljubljane. Čakam samo še na končno potrditev drugostopenjskega organa.

Amandma št. 5:  

V zvezi s proračunsko postavko 13212, konto 420401 »Ureditev kolesarske in šolske poti v središču Vrhnike«, za katero je načrtovanih 443.974,00 lastnih, to je proračunski sredstev predlagam, da se izvajanje tega projekta zadrži, vsebinsko novelira ter uskladi z ugotovitvami pripravljavca zasnove prometno urbanistične ureditve starega dela Vrhnike tako, da bo dejansko izveden skladno z rešitvami, ki jih v zvezi s tem le-ta predlaga.

Sredstva, ki so v predlogu proračuna za leto 2018 načrtovana v ta namen se namenijo sorazmernemu znižanju načrtovanega proračunskega primanjkljaja za leto 2018.

Obrazložitev:

V zvezi s tem projektom oziroma investicijo ocenjujem, da je nepremišljena in nepotrebna, saj menim, da je treba kolesarsko in pešpot za vse tiste, ki se bodo iz Kulturnega centra morebiti odpravili na ogled izvirov Ljubljanice v Retovju in v Močilniku, urediti po obstoječih cestah in pločnikih, to je preko Gradišča in po Voljčevi cesti, v tem delu pa je dejansko treba urediti predvsem križišče Tržaške ceste pri Kulturnem centru in Voljčeve ulice s Tržaško cesto, skupaj z zavijalnimi pasovi.

Ko govorimo o varnosti otrok je dejstvo, da je to absolutna prioriteta, ob tem pa ocenjujem, da je treba šolsko pot umakniti od glavne ceste in jo speljati po varnejših predelih, kot to načrtuje pripravljavec zasnove prometno urbanistične ureditve starega dela Vrhnike, ki v ta namen predvideva celovito preureditev ceste skozi Gradišče in Voljčevo cesto, ki bo tudi s tem namenom načrtovana kot varna peš in kolesarska pot z omejitvami prometa za motorna vozila, za potrebe dostopa do šole v Kulturnem centru pa načrtuje tudi peš in kolesarsko pot, ki bo preko župnijskega zemljišča povezovala Voljčevo cesto direktno z Kulturnim centrom.

V zvezi s tem je enakega mnenja tudi pripravljavec zasnove prometno urbanistične ureditve starega dela Vrhnike, ki glede na navedeno ravno tako ocenjuje ta projekt, kot celoto, nepotreben in v tem delu nesmiseln.

Kar se gostov in obiskovalcev Vrhnike in Kulturnega centra tiče, pa je njihova preusmeritev na Tržaško cesto nesmiselna, saj jim pot skozi Gradišče in po Voljčevi cesti v smeri proti Tržaški cesti, ponuja  mnogo zanimivosti iz zgodovine tega območja, objektov iz seznama nepremične kulturne dediščine ter znamenitih vrhniških osebnosti, tako da bi bila velika škoda, če bi zamudili vse te znamenitosti, ker jim te možnosti z preusmeritvijo iz tega območja ne bi dali.

V primeru pristopa k celoviti ureditvi kolesarske poti skozi Vrhniko pa menim, da jo je treba urediti do občinske meje z občino Logatec in ne le skozi samo središče Vrhnike, ki kolesarsko stezo že ima.

Opredelitev župana do amandmaja:

Amandmaja ni možno upoštevati.

Postavka je usklajena na vseh nivojih odločanja. Projekt k je skladen s potrjeno študijo izvedljivosti državne kolesarske povezave Šentilj-Koper, št. 910100, na odseku Vrhnika-Logatec, ki jo je izdelalo podjetje Appia d.o.o. in potrdilo pristojno ministrstvo. Operacija je ena izmed predvidenih ukrepov Akcijskega načrta Celostne prometne strategije, ki jo je sprejemal ta Občinski svet in to soglasno. Izvedba je tako postala zavezujoča za občino Vrhnika. O izvajanju sprejetega Akcijskega načrta CPS je potrebo vsako leto poročati na Ministrstvo za infrastrukturo. Z državo je že podpisan sporazum o sofinanciranju, ki je že zagotovila svoj delež v proračunu za leto 2018. Projekt h+gre v izvedbo. Trenutno je v fazi izbire izvajalca del.

Amandma št. 6:

Predlagam, da se v odloku v Načrtu razvojnih programov  za leto 2019 pri PU 4004 – Oddelek za okolje in komunalo, PPP 1302 – Cestni promet in infrastruktura, doda nov NRP projekt »Koliščarska sprehajalna in kolesarska pot« v ocenjeni vrednosti 322.500,00 EUR.

Obrazložitev:

Koliščarska sprehajalna in kolesarska pot predstavlja alternativno povezavo Doživljajskega razstavišča Ljubljanica  z izviri v Močilniku in poteka ob Ljubljanici po t. i. koliščarski sprehajalni in kolesarski poti, ki je bila obširno že predstavljena in predlagana občinski upravi (povezava na spletu: http://lrvp.si/wp/?p=1174.

Koliščarska sprehajalna in kolesarska pot je del širšega projekta, ki bi izvire Ljubljanice na Vrhniki povezal z Ljubljano. Pot bi večinoma potekala ob Ljubljanici in starem koritu Ljubljanice (Stržen). Od Doživljajskega razstavišča Ljubljanica bi prečkala Tržaško cesto po novem krožišču/križišču (predlog pripravljavca zasnove prometno urbanistične ureditve starega dela Vrhnike), na drugi strani po novi brvi čez Mali Močilnik in nato po novi poti po levem bregu do Močilnika. Ocenjena vrednost projekta za 550 metrov predlagane poti širine minimalno 2.5 metra z brvjo čez Mali Močilnik in brez morebitnega odkupa zemljišč (izkoristi se državni parceli korita Ljubljanice št. 2894/2 in 2894/3?, glede na možnosti izvedbe projekta na terenu pa se izbere levi ali desni breg Male Ljubljanice.

Za izvedbo koliščarske kolesarske poti je za ta odsek potrebnih 1650 m2 zemljišč, kar skupno znaša  322.500,00 EUR (220,00 EUR za kvadratni meter poti, 10.000,00 EUR za leseno brv, za morebitne odkupe zemljišča pa do 10.000,00 EUR). Predlagani projekt je tudi kandidat za pridobitev državnih in EU sredstev in se ga lahko uvrsti v okvir Zelena Slovenija, trajna mobilnost in druge sorodne projekte, njegova izvedba pa bi bistveno pripomogla k povezavi Doživljajskega razstavišča Ljubljanica  z naravnimi znamenitostmi Močilnika, in sicer tako za  obiskovalce tega razstavišča ter druge goste in obiskovalce Vrhnike, kot tudi za ranljivejše skupine krajanov, kot so predšolski in šolski otroci, starejši in upokojenci ter pripomogla k večji prepoznavnosti občine Vrhnika in Ljubljanice kot njene naravne znamenitosti.

Opredelitev župana do amandmaja:

Amandmaja ni možno upoštevati.

Na podlagi v amandmaju predloženih podatkov za uvrstitev investicije Koliščarska sprehajalna in kolesarska pot v občinski proračun za leto 2019 ugotavljam, da za uvrstitev projekta v NRP ni primerne osnove, saj se skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, investicija lahko uvrsti v proračun, ko ima izdelano osnovno projektno in investicijsko dokumentacijo. Prav tako predlog ni umeščen v strateške prostorske dokumente občin in države in ni usklajen z nosilci urejanja prostora. Premoženjsko pravne zadeve niso urejene. Gradbeno dovoljenje ni bilo izdano. Zato je izvedba neuresničljiva.

Dana pripomba našega predstavnika v Občinskem svetu:

Nismo vedeli, da je predlagatelj nove postavke dolžan izdelati  osnovno projektno in investicijsko dokumentacijo, pripraviti strateške prostorske dokumente občin in države in ga uskladiti z nosilci urejanja prostora, urediti premoženjsko pravne zadeve in pridobiti gradbeno dovoljenje. Dovolj bi bilo reči, da je predlog primeren ali ne. Ko bi se občinska uprava tega držala tudi pri projektih, ki jih predlaga sama in za njih pred uvrstitvijo v Načrt razvojnih programov izdelala na primer investicijsko dokumentacijo. Naj vsak sam presodi !

Temu je sledil poziv župana našemu predstavniku v Občinskem svetu, ali vztraja pri vloženih amandmajih, ali jih umika. Ker vemo, da je teoretično nemogoče, da bi vsi amandmaji dobili zadostno podporo občinskih svetnic in svetnikov, je naš predstavnik 3. in 5. amandma umaknil iz nadaljnjega postopka, ostali, to je 1., 2., 4. in 6. amandma, pa so šli, vsak posamezno, na glasovanje, na katerem sta 1. in 2. amandma dobila zadostno podporo in bila sprejeta, kar nas veseli, ostala dva pa nista dobila zadostne podpore.

Pri tem bi radi dodali le to, da se tudi iz  opredelitev župana do teh naših amandmajev kaže upravičenost naših pozivov občinski upravi po posredovanju investicijskih dokumentov za posamezne projekte občinskim svetnikom, ki v okviru različnih faz obravnav proračuna ne vejo in ne morejo vedeti, kakšna je njihova vsebina, kar pa je pri odločanju zelo, če ne najbolj pomembno. Tako da lahko rečemo le to, da še dobro, da smo vložili amandmaje k posameznim proračunskim postavkam, da lahko na ta način izvemo, za kaj pri posameznih projektih sploh gre.

Je pa naš predstavnik v okviru razprave k predlogu proračuna za leto 2018 ponovno izpostavil projekt »Nadgradnja Zdravstvenega doma Vrhnika«, ki je iz podatkov gradivu za to sejo iz 2.455.930.76 EUR po predlogu občinske uprave narastel za 105.565,64 EUR, to je na neverjetnih 2.561.496,40 EUR in v zvezi s tem vprašal, kakšni so razlogi za tako povečanje te proračunske postavke in vrednosti NRP projekta.

Zanimivo pri tem je bilo, da ne župan, ne podžupan, ne direktorica občinske uprave, pa tudi vodja Oddelka za finance ne, čeprav se je našemu predstavniku prav ona resnično zasmilila, niso znali odgovoriti na to vprašanje oziroma so bili začudeni nad tem podatkom. Vznemirjenje je naraščalo tudi pri drugih svetnikih in padali so predlogi, da se te postavke sploh ne obravnava in se jo izloči iz nadaljnjega postopka. Na koncu je sicer vodja Oddelka za finance našla obrazložitev, ki jo je Občinskemu svetu predstavila direktorica občinske uprave, ki pa našega predstavnika ni prepričala. To je, da pravzaprav ne gre za povečanje postavke in povišanje vrednosti NRP projekta in da je za pravo sliko o tem projektu potrebo primerjati osnutek in predlog proračuna za leto 2018 ter druge dokumente in ne le gradivo k tej točki te seje Občinskega sveta.

Kakor koli se obračamo, vedno nam pridejo pred oči ugotovitve Nadzornega odbora občine Vrhnika glede vodenja projektov v občini, ki so »Projekti v občini so stihijski, predragi, negospodarni, neučinkoviti … !«

In predvsem iz tega razloga je bil naš predstavnik na glasovanju kljub temu, da sta bila sprejeta dva naša amandmaja, do proračuna vzdržan, čeprav je dobil zadostno podporo v Občinskem svetu.

Tej točki je sledil predlog Sklepa o vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Vrhnika za leto 2018.

Pri tem naj bi šlo zgolj za uskladitev vrednosti točke za odmero tega nadomestila skladno z Odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Vrhnika. Ne vemo sicer, kakšna je tovrstna politika občinske uprave, ocenjujemo pa, da je usmerjena zgolj v kratkoročno polnjenje občinskega proračuna s sredstvi iz tega naslova in to ne glede na to, kakšne so posledice vsakokratnega zviševanja te obveznosti. O posledicah nenehnega zviševanja, v osnovi že tako visoke vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v naši občini je pred časom za časopis Finance izjavil že direktor podjetja Silico, ki je jasno in glasno povedal, da sta visok komunalni prispevek in visoko nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč v občini Vrhnika spodbuda k temu, da bo investicijo, v okviru katere bo med drugim zaposlitev dobilo dodatnih 100 ljudi,  raje izvedel v občini Sevnica, ki je do podjetnikov bolj prijazna občina, enako pa so verjetno razmišljali tudi vsi lastniki uspešnih podjetij, ki so svoja podjetja iz Vrhniške, preselili v občino Logatec.

Tudi sami smo preverili vrednosti te točke v drugih, kar se Odlokov o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč primerljivih občinah, kot je občina Logatec, občine Sevnica, občina Borovnica in druge občine in ugotovili, da v občini Vrhnika tudi kar  se tega tiče, krepko vodimo, kar seveda ni dobro.

Zaradi vsega navedenega naš predstavnik tega predloga ni podprl, je pa dobil zadostno podporo predvsem pozicijskih občinskih svetnic in svetnikov in bil na koncu sprejet.

Pri Predlogu Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prenovo vaškega jedra naselja Verd gre za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta s konzervatorskim načrtom prenove za območje naselbinske dediščine Verd-Vaško jedro, ki ga je na zahtevo Ministrstva za kulturo v sodelovanju z občino Vrhnika pripravilo podjetje Propolus d.o.o. in zajema prenovo javnih površin, ureditev parka, ureditev zelenega pasu s pešpotjo in kolesarsko stezo, rekonstrukcijo lokalne ceste Verd-Pokojišče, prenove, rekonstrukcije, nadomestne gradnje in novogradnje objektov, obnovo fasad objektov stavbne dediščine in drugih objektov, ki še nimajo obnovljenih fasad s sprejemljivimi ukrepi energetske sanacije, določitev možnosti nadzidav in prizidav ter druge načrte celostne ureditve vaškega jedra.

Na samo gradivo nismo imeli pripomb, smo pa pri vodji Oddelka za prostor že pred sejo izpostavili vprašanje ustreznosti predlaganih rešitev pri dveh objektih, to je Verd 17 in Verd 158, ki pa sta se kasneje izkazali kot ustrezni, zato glede na dokajšnjo jasnost te točke razprave na seji sicer ni bilo in je bila tudi soglasno podprta.

Naslednja točka po vrsti je bila Predlog tehničnih popravkov Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Vrhnika. Pri tem gre dejansko zgolj za tehnična popravka dveh določb, to je 45. in 86. člena, s katerima se kot dopusten poseg uvaja še novogradnja gospodarske javne infrastrukture v območju obstoječe ceste ter gradnja priključkov na gospodarsko javno infrastrukturi.

Predlog je bil soglasno podprt.

V zvezi z  Predlogom Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Gabrče 2 na Vrhniki vas obveščamo, da gre za spremembo, ki jo je predlagal investitor kot pobudnik spremembe veljavnega prostorskega akta, to je KSG, družba za svetovanje in posredništvo d.o.o., Gabrče 40, ki namerava graditi stanovanjsko stavbo na parceli št. 969/17 k.o. Vrhnika, kar v veljavnem aktu pomeni stavbo B5. Ker je gradnja posameznih objektov v delu B odvisna od posameznih investitorjev oziroma njihovih terminskih , časovnih in finančnih zmogljivosti in interesov, je predlagana sprememba etapnosti gradnje dostopa 6 ter gradnje posameznih objektov, za potrebe odmere komunalnega prispevka pa je bil izdelan tudi Program opremljanja, katerega določila so vključena v spremembo in dopolnitev prostorskega akta. Stroške priprave prostorskega dokumenta nosi predlagatelj njegovih sprememb in dopolnitev.

Ker pri tej točki nismo prepoznali nič spornega, smo ta predlog podprli, bil pa je tudi soglasno sprejet.

Kar se Ukinitve statusa javnega dobra na parc.št. 2858/8, 2858/9, 2854/78, 2854/79 in 2854/80, vse k.o. Vrhnika tiče lahko rečemo le to, da gre za uskladitev dejanskega stanja parcel javnega dobra, ki v naravi predstavljajo dele kategoriziranih občinskih cest in dele dvorišč oziroma dela dostopnih poti, ki jih že uporabljajo posamezni občani. Za izvedbo menjave teh nepremičnin pa je potrebno zemljišča občine Vrhnika predhodno izvzeti iz javnega dobra.

Tudi pri tej točki nismo zaznali nič spornega, zato smo ta predlog soglasno podprli.

Tako gladko pa ni šlo pri Imenovanju kandidata za predstavnika občine Vrhnika v Svet javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje za obdobje 2018 do 2022. Gre za mesto, ki na podlagi političnega dogovora, sprejetega po zadnjih lokalnih volitvah leta 2014, pripada Listi povezujemo Vrhniko, ki je za kandidata za nov mandat predlagala gospoda Janka Skodlarja, sedanjega podžupana občine Vrhnika, ki mesto člana Sveta javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje zaseda že sedaj in bi ga tako zasedal še en mandat, to je do leta 2012.

Dogovor seveda spoštujemo, kot smo ga tudi pri imenovanju nadomestnega člana Nadzornega odbora občine Vrhnika, vendar se nam zdi predlagani kandidat z večih vidikov sporen, tudi zaradi drže, ki jo na primer zavzema pri spornem prenosu nadomestnih habitatov iz zemljišč, ki so v lasti gospoda Vidmarja v Sinji gorici, na zemljišča v Krajevni skupnosti Verd, projektu obnove stare vaške vage v Bevkah in drugih projektih.

Zato so šli predlogi tudi v smer omejitve njegovega mandata Svetu javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje z njegovim mandatom v tej sestavi Občinskega sveta, kar pa glede na Statut Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje ne gre. Lahko pa ga, na primer novi občinski svet s te funkcije odpokliče, kar pa prepustimo prihodnosti.

Glede na navedeno verjetno ni odveč poudarjati, da tega predloga nismo podprli, čeprav je dobil zadostno podporo predvsem s strani pozicijskih občinskih svetnic in svetnikov.

Tako kot pri prejšnji, ni šlo vse gladko pri naslednji točki, to je Imenovanje kandidatov za predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti v Svet javnega zavoda »Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. Gre za to, da je predstavnikom zainteresirane javnosti v Svetu javnega zavoda »Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika dne 23. 10. 2017 potekel mandat.

Na poziv o predlaganju kandidatov zainteresirane javnosti je bilo s strani različnih društev in zvez na Vrhniki  posredovanih 7 predlogov imen, izmed katerih se izbirata dva predstavnika, ki se volita na tajnih volitvah Občinskega sveta.

V prvem krogu tajnih volitev je potrebno večino dobila ena kandidatka, to je gospa Anita Čretnik, ki jo je predlagalo Turistično društvo Blagajana Vrhnika. Dva kandidata, to je gospod Gvido Mravljak, ki ga je predlagala Športna zveza Vrhnika in gospod Boštjan Erčulj, ki ga je predlagal Futsal klub Siliko Vrhnika pa sta bila v številu prejetih glasov izenačena, zato je bilo treba izvesti drugi krog tajnih volitev, na katerem ja zadostno podporo prejel gospod Boštjan Erčulj.

Na tem mestu lahko rečemo le to, da se je na teh volitvah čutil močan interes občinskih svetnikov stranke SD in županove liste po obvladovanju Sveta  javnega zavoda »Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, predvsem v luči prihajajočega razpisa za imenovanje direktorja tega zavoda, ki mu februarja drugo leto poteče mandat. Ta interes je zaznan tudi glede imen za morebitnega novega direktorja tega javnega zavoda, ki za razvoj turizma v naši občini ne pomenijo nič dobrega. Vendar se je na koncu obrnilo vse tako, kot vsaj po naši oceni bolj prav, konec koncev pa gre za tajne volitve, a za našo skupno prihodnost.

Kot zadnja točka dnevnega reda te seje je bil Program dela Občinskega sveta Občine Vrhnika za leto 2018. Občinski svet občine Vrhnika bo drugo leto zasedal predvidoma na petih rednih sejah, kot zadnja pa je načrtovana za 27. 9. 2018, tudi zaradi lokalnih volitev, ki bodo 18. 11. 2018, kar pomeni, da bo proračun občine Vrhnika za leto 2019 obravnavan v zgodnje pomladanskih oziroma pozno zimskih mesecih in da bomo, vsaj tako kaže, za leto 20189 imeli začasno financiranje z okrnjenimi projekti, kar pa ni nujno slabo, saj je lahko taka okoliščina tudi izziv. Počakajmo.

Smo kaj pozabili ? Požar v Kemisu ! Župan oziroma občinska uprava je v zvezi z morebitnimi možnostmi, ki jih ima občina Vrhnika in posamezniki glede ugotovljenih kršitev, pri odvetniški družbi Starman/Velkavrh naročila pravno mnenje, ki pa je zelo nejasno ter nedorečeno in kot tako skoraj da neuporabno za karkoli resnega. Tako tudi s tem mnenjem nismo izvedeli nič novega. Le ponavljanje tega, le da tokrat na drugačen, pravniški način, kar že vsi vemo, neke jasnosti o tem, kako je z izvedbo sklepov 5. izredne seje Občinskega sveta, predvsem sklepa, ki najbolj zanima vse občane, to je umik Kemisa iz območja naše občine, pa še vedno ni.

Gradivu pa je bilo dodano tudi pravno mnenje Inštituta za javno zasebno partnerstvo v zvezi z problematiko upravljanja Doživljajskega razstavišča Ljubljanica, ki se je odprla s pojavom novo ustanovljene zadruge Za.Polis iz Vrhnike, ki nemoteno posluje na račun tega razstavišča in posredno tudi proračuna občine Vrhnika, o čemer smo vam že obširno poročali. Kaj naj rečemo ? Kakršno vprašanje je občinska uprava postavila pripravljavcu tega mnenja, takšen odgovor ji je dal in bil, kar ni tako nepomembno, zato tudi plačan. Vse gre v smer, da se legalizira poslovanje subjekta, ki je samo po sebi zelo sporno z nešteto vidikov, ampak to nikogar ne moti, vsaj ne preveč in da na koncu ne bi bil nihče za nič odgovoren. Ne moti občinske uprave, ne moti župana, ne moti podžupana in ne moti  občinskih svetnic in svetnikov iz vrst pozicije. Vse te nepravilnosti na koncu motijo pet občinskih svetnikov, ki jim je mar, verjamemo pa, da moti tudi vas, vendar v tej vlogi, ki jo imamo, vsega tega žal ne moremo spremeniti, vendar to ne pomeni, da ne vztrajamo.

Tako, zopet nekaj informacij s te zadnje seje Občinskega sveta, vendar upamo in verjamemo, da so za vas koristne in si jih po našem mnenju zaslužite, saj imate pravico izvedeti vse o tem, kaj se dogaja na sejah Občinskega sveta,predvsem pa tisto, česar na običajen način ne morete izvedeti, pa se vas še kako tiče.

Lista za razvoj vrhniškega podeželja

Objavljeno v Novičke, Proračun, Seje OS | Pusti Komentar

14. 12. 2017 – 22. redna seja OS Občine Vrhnika

Vprašanje (mag. Viktor Sladič): “In pa še zadnje vprašanje se nanaša na Krajevno skupnost Blatna Brezovica. Kot vam je verjetno znano, še vedno nimajo optike, v odgovorih na pobudo Krajevne skupnosti s strani Občine naj bi bilo tolmačeno, da ekonomsko niso zanimivi za Telekom, ker naj bi bila predolga razdalja, premalo naročnikov in podobno, po drugi strani pa iz Telekoma izjavljajo, da naj bi Občina od njih zahtevala 20 tisoč evrov za prekop ceste, oz. za dovoljenje, da položijo optične kable do Blatne Brezovice, pa bi prosil za pojasnilo, če je to res? Če so bili enaki pogoji postavljeni tudi pri napeljavi optike po ostalih krajevni skupnostih? Na pr. tudi Podlipi kjer ravno sedaj polagajo kable in, če je dejansko prišlo do nakazil s strani Telekoma Občini v kolikor je to bilo od njih dejansko zahtevano? Hvala.”

Odgovor (Vesna Kranjc): “V zvezi z obremenjevanjem nepremičnin s služnostnimi pravicami, kar Telekom v bistvu, pa P&Rom, Gratel in podobni operaterji je Občinska uprava oz. župan sprejel sklep kakšna služnostna pravica oz. kakšna služnostna pravica oz. kakšna odškodnina za služnost se plačuje. Ker Občina brezplačne služnosti ne sme podeljevati ne telekomu, ne Gratelu, ne T2-ju niti privatni osebi, ki bi vlekla karkoli po nepremičninah v lasti Občine. Tako, da Telekom je s tem seznanjen in dejansko pride na Občino vloži vlogo za dodelitev služnostne pravice. Občina mu pripravi pogodbo, Telekom pogodbo podpiše in to služnostno pravico tudi plača. Res je, da večkrat izpostavijo, da v bistvu ne želijo plačevati te služnosti, da jim to predstavlja velik strošek investicije ampak dejansko nimajo pravne podlage, da bi od Občine zahtevali, da jim brezplačno dodelimo služnost. Po Energetskem zakonu recimo, Elektro je v drugačnem položaju. Elektro služnost pridobi brezplačno, ker v Energetskem zakonu je točno definirano, da Občina in Država elektro distributerjem ne sme zaračunavati služnosti. Telekom v svoje Zakonu o telekomunikacijah tega nima in zato Občina brezplačne služnosti ne sme dodeljevati. Prav tako tudi Državi mora Občina plačevati, recimo ARSO zaračunava ogromne stroške Občini, da nam dodelijo služnostno oz. stavbno pravico. Tako, da vsi Telekom oz. optični operaterji so v enakem položaju, res pa je, da se vsi nekako nagibajo k temu, da bi imeli služnost brezplačno ampak kolikor bi Občina to podelila bi bila tudi Občina v prekršku oz. župan bi lahko bil tudi kazensko ovaden, da je spet obremenil Občinsko premoženje brez pravne podlage. Kako konkretno je bilo pa v Blatni Brezovici, pa ne vem, verjamem pa da 20 tisoč evrov za prekop ene ceste zagotovo strošek ni. To sem prepričana, kaj konkretno je bilo pa v Blatni Brezovici pa težko rečem.”

Odgovor (Stojan Jakin): “Bomo pisno še dopolnili to zadevo, ker jaz sem to že večkrat doživel, točno to kar je gospa Kranjčeva rekla, da Telekom enostavno tudi trdi, da ene občine zastonj dajejo, jaz ne vem kako, na podlagi česa, ker zakonodaja je enaka za vse in enostavno se izogiba, da bi šli pač nekaj narediti, mogoče zato kar se na začetku lepo rekel, da Telekom pravi, da za njih niso najbolj interesantni, ne vem, lahko je to ampak tukaj imamo ravno na Vrhniki možaka, ki se s temi stvarmi ukvarja, to je gospod Strajnar, ki ima te stvari čez in bomo tudi njega vprašali, kaj se dogaja v Blatni Brezovici, tako, da bomo dokončen odgovor. Danes smo povedali kar smo lahko, dokončen odgovor bo pisno v materialih.”

Odgovor (Oddelek za okolje in komunalo): “V skladu z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G, 50/14, 90/14 – ZDU-1I, 14/15 – ZUUJFO in 76/15) je obremenjevanje nepremičnega premoženja samoupravnih lokalnih skupnosti s stvarnimi pravicami odplačna in se izvede s sklenitvijo neposredne pogodbe po predhodni objavi namere. Nadomestilo za uporabo oziroma za obremenjevanje občinskih zemljišč se obračuna na podlagi Sklepa o obremenjevanju nepremičnin v lasti ali upravljanju Občine Vrhnika s stvarnimi pravicami št. 478-118/2008 z dne 15. 5. 2009. Nadomestilo za obremenjevanje nepremičnin obsega služnostno površino v m2 (Dolžina v m in skupna delovna širina. V konkretnem primeru podjetja Telekom, položitev telekomunikacijskega oziroma optičnega kabla, se podjetju obračuna delovna širina 0,30 m v primeru, da optični kabel poteka po vodih javne razsvetljave, v soglasju upravljavca javne infrastrukture. V kolikor obstoječe infrastrukture ni, se obračuna širino 0,60 m delovne površine. V služnostno površino spadajo tudi jaški in ostala pripadajoča infrastruktura). Pridobljeno služnostno površino se množi s potekom trase v območju oz. cone določene s Sklepom.

Primer: Nadomestilo za ustanovitev služnosti za površino 38,7 m² (dolžina 129 m in skupna delovna širina 0,30 m ter jaška v površini 5 m²) znaša 328,95 EUR, brez DDV, v 3. območju stavbnih zemljišč. Služnostni upravičenec se zavezuje plačati znesek nadomestila za ustanovitev služnosti v skupni višini 401,32 EUR z vključenim DDV na račun služnostnega zavezanca št: 01340-0100001093, odprt pri Banki Slovenije, in sicer v roku 30 dni od izstavitve računa. Znesek nadomestila je torej odvisen od kvadrature poteka trase gospodarske infrastrukture. Običajno gradnja tovrstne infrastrukture poteka po občinski cestni infrastrukturi. Zato mora investitor predhodno pridobiti od Občine soglasje za poseg v občinsko cesto ter soglasje za zaporo ceste. Vlagatelj je dolžan poravnati upravno takso v skladu z Zakonom o upravnih taksah (Uradni list, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16). Kar se tiče ekonomske upravičenosti je žal v domeni podjetja in njihovem sprejetem planu investicij. Do danes na Občino Vrhnika nismo prejeli nobenega povpraševanja za izgradnjo optike na območju Blatne Brezovice. V kolikor se bo podjetje odločilo za investicijo Blatni Brezovici bomo pristopili k pripravi potrebne dokumentacije s strani Občine. Pridobivanje podatkov za pripravo služnostne pogodbe za položitev optike v sklopu investicije rekonstrukcije ceste Podčelo – Podlipa, pa je v teku ter do nakazila nadomestila za ustanovitev služnostne pravice na občinskem zemljišču še ni bilo sprovedeno. Občina vsako leto ob sprejetju proračuna posreduje plan investicij (npr. rekonstrukcija ceste ali preostale javne gospodarske infrastrukture) podjetjem kot so Telekom, P&Rom, Gratel, Elektro itn, da v času investicije pristopijo k položitvi svoje infrastrukture, s te, pa se izognemo ponovnemu prekopavanju ceste.”

Vprašanje (mag. Viktor Sladič): “Potem drugo vprašanje se nanaša gradnjo ene ceste. Jaz osebno je nisem videl, dobil sem informacijo od krajanov, da naj bi se cesta Podpesek, gledano proti cesti iz Smrečja proti Rovtam izdatno širila, nasipala in da naj bi bila po njihovih informacijah letos že asfaltirana na vrhu tega hriba pa živi samo družina Orel in pa po tej cesti je tudi dostop do prvega kamnoloma gospoda Mivška. Pa me zanima, če je to res? Drugič, če je ali je to predlog Krajevne skupnosti? In če je ta cesta, ne vem, pravim, da nisem osebno gledal in, če je to predlog Krajevne skupnosti, če bo tudi ta cesta financirana način kot to velja za sofinanciranje gradnje teh lokalnih cest?”

Odgovor (Oddelek za okolje in komunalo): “Lokalna cesta Rovte – Podlipa poteka v Občini Vrhnika le na delu odseka, v dolžini 306 m, preostali del ceste se nahaja v Občini Logatec. Občina Vrhnika ni izvajala nobenih aktivnosti na tej cesti niti ne bo sofinancirala obnove odseka, ki je v izvedbi.”

Vprašanje (mag. Viktor Sladič): “Hvala. Najprej eno kratko vprašanje v zvezi z gradivom za prejšnjo sejo, če lahko rečem temu; pod razno je bila med drugim tudi pobuda prebivalcev naselja Trčkov Grič za umik omejitve graditve objektov na 75 m2 oz. za povečanje omejitve na 120 m2, pa me zanima ali je Občinska uprava na to pobudo odreagirala? Če je, kako je odreagirala? In če so pač te pobudniki tega predloga pač prejeli vaš odgovor? To je moje prvo vprašanje.”

Odgovor (Stojan Jakin): “Kar se tiče prvega vprašanja glede Trčkovega Griča mislim, da je bilo že zadnjič nekaj tudi na seji obrazloženo. Še enkrat ponavljam, nisem pa preverjal, jaz sem povedal, da sem podpisal kar je gospa Rodetova pripravila, odgovor, da gremo mi v postopke, da bomo to povečali lahko in sporočena ta zadeva je bila gospodu Podhostniku, ker on je vodil vse te prebivalce in on je tudi z mano kontaktiral. Gospodu Podhostniku je bilo odgovorjeno, tudi zahvalil se je. Tako, da oni so o tem obveščeni mi pa peljemo aktivnosti, najbrž toliko na hitro ne gre, nisem pa preverjal koliko daleč smo s tem. Tako, da ta stvar je zame narejena, samo tehnično je treba dopeljati do konca.”

Odgovor (Oddelek za prostor): “Stanovalci Trčkovega griča so se že večkrat obrnili na občinsko upravo s problematiko gradnje stanovanjskih objektov v območju počitniških gradenj, kot je opredeljeno naselje Trčkovega griča. Pri nakupu zemljišč in pridobivanju gradbenega dovoljenja v preteklosti za počitniški objekt, ni imel nobenih omejitev. Kasneje tudi ni predstavljalo težav, da se v počitniški objekt občani za stalno naselijo in uporabljajo tak objekt za stanovanjske namene. V preteklosti jim je težavo predstavljalo le višje plačilo Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ker so imeli zaradi območja in velikih »počitniških objektov« višje odmere. Zaradi tega so pri pripravi OPN podali pobudo za spremembo v območje za stanovanjsko gradnjo. To pa so na Ministrstvu za okolje in prostor, zavrnili, kljub podanemu predlogu tudi s strani župana, da se pobudi ugodi. Ker pobude za spremembo namembnosti še vedno prihajajo, z obrazložitvijo, da so obstoječi počitniški objekti veliko večji, kot jih predpisuje sedanji veljavni prostorski akt in da se s tem kvari enovitost gradbene strukture počitniških objektov, smo v občinski upravi skupaj z županom zadevo preučili in v Dopolnjenem osnutku sprememb in dopolnitev OPN predlagali, da se kvadratura BTP poveča iz 75m2 na 120m2. Namenska raba pa ostaja nespremenjena. Sprememba se ne more nanašati le na lokacijo Trčkovega griča, ker so v vseh počitniških območjih gradili večje počitniške objekte. Predlog je, da se poveča kvadratura za vse počitniške objekte na območju občine Vrhnika. Pobuda je vnešena v dopolnjen osnutek OPN, ki je v postopku priprave.”

Objavljeno v Vprašanja | Pusti Komentar

ODSEK 1: DRL (1) – KOTNIKOVI BAJERJI (2)

povezava na prvoten predlog >>>

Sicer občinske uprave in še zlasti župana ne zanimajo pobude in predlogi Liste za razvojKKP_Novo_P1m vrhniškega podeželja (LRVP), niti kakršnekoli ideje povezane z razvojem turistične infrastrukture (od avtokampov, oddajanja zasebnih sob in apart-majev do mreže kolesarskih poti in obnove turistično zanimivih zgradb (od skladišča živega srebra do »Zaklete graščine« in Žontove ledenice), vendar v LRVP priča-kujemo po volitvah večjo naklo-njenost tudi temu področju in ne zgolj asfaltiranju gozdnih poti okrog Ulovke.

x_Slika_RibiciKot smo v LRVP napovedovali (in opozarjali) že pred več kot dvema letoma, je žal realnost v zvezi z Doživljajskim razstaviščem Ljublja-nice točno takšna – žalostna in draga. Namesto o nekaj tisočih obiskovalcih mesečno, govorimo le o nekaj sto in namesto, da bi se na občini pogovarjali o tem, kako povečati zanimanje turistov (šolarji si ga bodo verjetno »morali« ogledovati tako ali tako v sklopu obiska Cankarjeve spominske hiše), se na občini ukvarjajo, kako iz DRL izriniti Zavod Ivana Cankarja in upravljanje prepustiti nekemu novoustanovljenemu zavodu.

Ker je DRL danost in zaradi tega, ker LRVP ni vseeno, kaj se na Vrhniki dogaja in se vseskozi tudi zavzemamo za razvoj takšnih turističnih dejavnosti, ki bi prinašale večjo blaginjo občanom, smo v želji povečati zanimanje za DRL precej naših predlogov predelali tako, da smo za izhodišča kolesarskih in številnih tematskih poti prestavili pred DRL.

Eden teh projektov je tudi Koliščarska kolesarska pot (KKP), ki se je po prvotnem predlogu začenjala v Močilnikom. Je naš edini malo dražji projekt, meter poti pa je še vedno od pet do desetkrat cenejši od metra občinskega pločnika od DRL do nekdanje ubožnice.

KKP_V01_novo1Pododsek 1.1.: DRL (1) – brv čez Ljubljanico (F)

Koliščarsko kolesarsko pot torej začenjamo pred DRL (1). Tržaško cesto prečimo po predvidenem kro-žiščem, na drugi strani se spustimo do Ljubljanice, jo prečimo po novi leseni brvi (b1) in zavijemo proti Močilniku po kolesarski poti na kolih (a – 550 m). V Močilniku (A) lahko naredimo krog do izvorov Ljubljanice (Veliki Močilnik), Jazonove pesti in Cankarjevih spominskih obeležij (CSO). Do Mirk (B) kolesarimo po obstoječi makadamski cesti (b – 450 m; c – 140 m). V Mirkah si ogledamo nekaj domačij, še posebej zanimivi pa so t.i. Susmanovi svinjaki. Stroški projekta se ne poveča, če pot (č, d) speljemo mimo Furlanovih toplic (C), je le nekaj metrov daljša.

???????????????????????????????Do Retovja in izviri Velike Ljubljanice je spreva  cesta še asfaltna (e – 470 m), na koncu pa se zoži v peščeno pot (f – 130 m). V Retovju si lahko (peš) ogledamo izvira Malo in Veliko okence. Veliko Ljubljanico prečimo po stari brvi (b2), si na drugi strani ogledamo še dva izvira Ljubljanice (pod orehom in pod skalo), zatrepno dolino Matjaževko in previsno plezalno steno. Pot je sprva makadamska (g – 310 m), v razcepu poti pa zavijemo levo proti Maroltovi domačiji in po asfaltu (h – 230 m) do cerkve sv. Antona (D). Pri cerkvi zavijemo do Ljubljanice od tam pa do mostu čez Ljubljanico (F) pelje pot na kolih (j – 350 m).

KKP_V02_novo2Stroške odseka lahko znižamo, če uporabimo vaško asfaltno pot (i) od cerkve (D) do mostu čez Ljubljanico (F) in se na pot na kolih priključimo šele v Kotnik-Lenarčičevem parku (E).

Pododsek 1.2.: brv čez Ljubljanico (F) – Enajsta šola pod mostom (I)

Na drugi stran mostu čez Ljubljanico (F) zavijemo desno na nekdanji hruškov drevored (l – 200 m), od konca drevoreda (G) pa vse do Enajste šole kolesarimo po kolesarski poti na kolih (m – 800 m). Če želimo nekoliko poceniti gradnjo poti, potem lahko del poti speljemo ob nogometnem igrišču (n – 220 m), prav za toliko pa skrajšamo pot na kolih. Seveda lahko zavijemo tudi po brvi (H) v Janezovo vas in od tam naprej proti Kotnikovim bajerjem.

Pododsek 1.3.: Enajsta šola pod mostom (I) – Kotnikova opekarna (K)

Pot v celoti poteka na kolih (o – 290 m; r – 410 m) razen zaključnih 90 metrov (s), kjer se uredi klasično kolesarsko pot. Čez Ljubljanico (J) se zgradi novo brv (J, 25 m; brv je del drugega projekta, vendar je ovrednotena tudi  v tem).

KKP_V03_novo3Namesto ob Ljubljanici (r) se lahko pot spelje po obstoječem kolovozu (p – 370 m) ob izvozu iz avtoceste. Kolesarska pot izgubi sicer precej svojega čara, je pa neprimerno cenejša in lažje izvedljiva (soglasja ARSO, MOP, KP LB). Vsekakor bo treba pot umestiti v morebitni načrt vzpostavitve arheološkega najdišča Navport in kasneje pot  speljati čez stari rimski emporium.

??????????

KKP_V04_novo4mPododsek 1.4.: Kotnikova opekarna (K) – Brv čez Ljubljanico (2)

Prvi del poti (š – 90 m) je speljan po dovozu do manjšega parkirišča, od tam naprej pa se vse do nove brvi čez Ljubljanico (2, 25 m; brv je del drugega projekta, vendar je ovrednotena tudi  v tem) zgradi klasična kolesarska por po trasi obstoječe steze (t – 810 m). V primeru realizacije načrtovanega turistično-športno-rekreacijskega centra v Kotnikovih bajerjih, se trasa kolesarske poti toliko prilagodi, da se vključi v ta projekt.

???????????????????????????????Zanimivosti ob poti: DRL, izviri Male in Velike Ljubljanice, Jazonova pest, Furlanove terme, sotočje obeh Ljubljanic, kamnita replika najstarejšega kolesa ter zbirka Petkovškovih in Sternenovih slikarskih del (replike) v Lenarčičevem parku, rimski emporium, Enajsta šola pod mostom, Kotnikova opekarna in bajerji, najdišče najdaljšega rimskega drevaka, najdišče obdelanega paleo-litskega rogovja severnega jelena (Petričevi bajerji), rojstni hiši slikarjev Petkovška in Sternene, kmečka arhitekturna dediščina občinskega pomena vpisana na seznam nepremične kulturne dediščine itd.Kunstelj

Zanimivosti v okolici (na »dosegu roke«, do 500 metrov od poti): večina vrhniških zanimivosti s Cankarjevo spominsko hišo, sodiščem, nekdanjima tovornim in potniš-kim pristaniščem ter skladiščem živega srebra, staro pošto ipd.; hotel, slaščičarne in številne restavracije, pivovarna Human Fish.

OCENA STROŠKOV

Str_01_novo

NAPREJ NA ODSEK 2: KOTNIKOVI BAJERJI – KAMIN >>>
<<< NAZAJ NA PREJŠNJO STRAN
Objavljeno v Kolesarstvo, Novičke | Pusti Komentar

dr. Anton Velušček, velik človek, priznan arheolog in vrhunski poznavalec koliščarske kulture v Sloveniji

_anton_veluscekV luči nedavnih dogajanj in zapletov v zvezi z upravljanjem Doživljajskega razstavišča Ljubljanica smo na pogovor z urednikom Našega časopisa povabili dr. Antona Veluščka, predstojnika Inštituta za arheologijo ZRC SAZU v Ljubljani, ki se ukvarja predvsem z arheologijo mokrih tal jugovzhodno alpskega prostora in sodi med vodilne poznavalce koliščarske kulture v Sloveniji in je tisti arheolog, ki je na površje potegnil najstarejše kolo z osjo na svetu, najdeno v naših koncih.

Intervju dr. Anton Velušček

»Velik del ostankov koliščarjev lahko v naslednjih 30 letih propade«

Arheolog dr. Anton Velušček je predstojnik Inštituta za arheologijo ZRC SAZU v Ljubljani, kjer se ukvarja predvsem z arheologijo mokrih tal jugovzhodnoalpskega prostora, s posebnim poudarkom na obdobju med 5. in 2. tisočletjem pred našim štetjem. Sodi med vodilne poznavalce koliščarske kulture v Sloveniji in je tisti, ki je potegnil na plano najstarejše kolo na svetu najdeno na Starih gmajnah pri Verdu.

x_Slika_RibiciZadnje čase je zanimanje za arheološka odkritja z Ljubljanskega barja kar veliko, kajne?

Da, kar veliko je, ampak se pa malo ljudi zaveda, da so nekaterim arheološkim najdiščem šteta leta.

Kako to mislite?

Nekatera najdišča na Barju so zelo izpostavljena, da ne rečem ogrožena. Na primer Stare gmajne, kjer smo našli vsem poznano leseno kolo. Tam je kulturna plast – to je plast v kateri so arheološke najdbe – praktično tik pod površjem, zato, še posebno v sušnem obdobju, arheološki ostanki organskega izvora pospešeno propadajo. Recimo nekarbonizirana semena, ali ostanki izmuzljivega lana, ki smo ga tam prvikrat odkrili, številni predmeti iz lesa, itn., vse to bo v takšnih razmerah v kratkem času propadlo, kar pomeni nepovratno izgubo neprecenljive kulturne dediščine in hkrati veliko sramoto za državo, ki naj bi po besedah najvišjih uradnikov visoko vrednotila kulturo in lastno kulturno dediščino.

x_Slika_LoncarjiTorej bi bilo potrebno najdišča nekako zaščititi?

Sliši se za predlog, da bi dvignili podtalnico, da bi vse zalili, spet drugi predlagajo, da bi celotno območje Ljubljanskega barja razglasili za kulturni spomenik nacionalnega pomena. Po mojem mnenju ne eno ne drugo ne bi prineslo prepotrebne rešitve, kvečjemu veliko stroškov in nejevoljo pri domačinih.

Verjetno res, ker, recimo, vrhniški konec je zaradi okoljskih omejitev v smislu Nature 2000 in Krajinskega parka Ljubljansko barje že precej na udaru in ne znam si predstavljati, da bi jim naložili še to breme.

Moje izkušnje mi govorijo, da je nujen oseben pristop do ljudi. Treba je spoštovati lastnino in še vedno mi je s takim odnosom uspelo, da sem se z lastniki parcel uspel dogovoriti za arheološko raziskavo. Za začetek ni treba narediti veliko, postavimo lahko kakšno manjšo škarpo, ali po strokovnem premisleku izvedemo kakšen drug manjši poseg in s tem lahko proces propadanja na določenem najdišču že znatno upočasnimo. To bi stalo mnogo manj, o takšnih posegih bi se zelo verjetno dalo dogovoriti tudi z lastniki zemljišč, kjer se ogrožene lokacije nahajajo. Če pa bi se npr. odločili za nekakšen interventni zakon, ki bo zmetal vse v isti žakelj, pa se ne gre čuditi, da bomo naleteli na odpor pri ljudeh. Torej zagovarjam postopen in strokovno podprt pristop, upoštevajoč specifičnost primera ter avtoriteto lastnika zemljišča.

Pa je situacija tako zelo kritična?x_Slika_Kovaci

Zelo! Če ne bomo hitro pristopili k praktični izvedbi zaščitnih ukrepov, bo znaten del najdišč z ostanki koliščarjev v naslednjih 30 letih propadel.

Upam, da najdete rešitev. Od kje so prišli mostiščarji? Prvič jih zasledimo v 5. tisočletju pred našim štetjem.

To je zelo težko odgovoriti, ker nimamo njihovih neposrednih ostankov – sploh od najstarejših prišlekov. Na Barju smo doslej našli nekaj kosti, v zadnjem času največkrat le mlečne zobe, vsega skupaj zelo malo. Če bi analizirali DNK le-teh, bi se mogoče dokopali do kakšnega odgovora, a se bojim, da najdeni ostanki niso primerni za tovrstno raziskavo. Večina našega razumevanja koliščarjev torej izhaja iz njihovih predmetov. S pomočjo naravoslovnih raziskav in arheoloških analiz domnevamo, da so prvi koliščarji v naše kraje prišli pred okrog 6600 leti iz Podonavja oz. Panonske nižine. Na območju predvsem današnje jugozahodne Madžarske in predvsem celinske Hrvaške poznamo lončeno posodje iz tega obdobja, ki je primerljivo našemu.

x_Slika_TkalciBi lahko prišli iz Italije?

Dvomim, ker so stiki, po najdbah sodeč, zelo redko izpričani, če sploh, od 4. tisočletja naprej pa se znatno okrepijo. 

Na naših tleh so bili dva, tri tisoč let. V 2. tisočletju pred našim štetjem se za njimi izgubi vsaka sled.

Zadnja kolišča sodijo v čas med 1500 in 1000 pred Kristusom. Eno takih je bilo blizu današnjega sotočja Borovniščice z Ljubljanico, ki ga je odkril domačin Dušan Miklošič. Na podlagi predvsem dendrokronoloških raziskav ugotavljamo, da so bila kolišča najprej na zunanjem obodu danes poplavne ravnine, nato pa so se z usihanjem jezera pomikala proti središču bazena. Na vrhniškem koncu so tako najstarejša kolišča pri Verdu in Bistri, torej na robu. Nato pa se je jezero postopno umikalo in z njim tudi lokacije za kolišča, kot to nazorno pokaže ravnokar omenjeno najdišče nad sotočjem.

Kam so potem odšli?

Odgovora ne poznamo. Za njimi se izgubi vsaka sled. Na Barje so s prekinitvami prihajali in z njega odhajali več kot tri tisoč let. Zavedati se tudi moramo, da okoli jezera ni živelo hkrati ravno veliko ljudi. Njihova naselja so štela do 50, morda 100 ljudi. Za današnje razmere so to zelo majhne vasi.

Ko takole izginejo, se kar samo od sebe pojavi teza, da so bili v primerjavi z okolico manj razviti in jih je ta pogoltnila vase.

Tako smo včasih razmišljali in velik del laične javnosti bi to tezo še vedno kupil. Trdim da mostiščarji, ali kot jim dandanes rečemo koliščarji niso v ničemer zaostajali za sočasnimi ljudstvi. Poglejte samo to kolo, ki smo ga našli na Starih gmajnah.

Govorite o najstarejšem kolesu z osjo?x_Slika_Tesarji

Da. Za večino ljudi je to kolo nekaj, kar je najstarejšega. Resda je to privlačno, dobro se sliši, vzbudi zanimanje najširše javnosti, a kolesa oz. vozovi so za obdobje druge polovice 4. tisočletja lahko pričakovana najdba. Bolj kot primat v starosti se zdi pomembna zgodba, ki jo to izjemno odkritje prinaša. Sporoča, da je bil kolar pravi strokovnjak in ne kar nekdo, ki je imel urico časa. Mi smo najdbo skupaj s strokovnjaki z Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki jih je vodila prof. Katarina Čufar, raziskali po dolgem in počez. Izdelovalec replik našega kolesa Janko Samsa iz okolice Sežane je dejal, da če bi moral narediti podoben voz oz. kolo na hitro, potem ga ne bi naredil takega kot je ta. Če pa bi želel narediti kvaliteten, trajen in funkcionalen izdelek, bi naredil natančno takega kot smo ga odkrili arheologi na Starih gmajnah. Torej koliščarji tistega časa na Ljubljanskem barju še zdaleč niso bili neki zakotni, manj razviti ljudje. Seveda je na mestu vprašanje, ali je bil kolar sploh domačin. Povsem je mogoče, da bi bil, tako namreč nakazujejo druga pomembna odkritja. Predstava o vozu pa je k nam skoraj zagotovo prišla od drugod, morda ravno iz Srednjega Podonavja.

Kaj je na njem tako kvalitetnega?

Kolo je sestavljeno iz dveh jesenovih plošč. Le-ti sta bili sestavljeni na način, da je bila obraba najmanjša. Povezovali sta ju štiri hrastove letve, ki so bile vstavljene v zato pripravljene utore. Moram reči, da se letve in utori odlično prilegajo. Celotno kolo je bilo na koncu še namensko ožgano, da so ga zaščitili pred nekaterimi škodljivci in utrdili. Kot rečeno, bi kolo šele po tehtnem premisleku na podoben način izdelali tudi danes. In kar je še bolj presenetljivo, nekoliko mlajša kolesa iz Nemčije in Švice so po kvaliteti slabša od našega. Kako bi lahko torej govorili o zaostalosti naših koliščarjev?

Vau, vsaj enkrat smo pred Nemci in Švicarji. Leseno kolo je datirano v čas okoli 3150 pred našim štetjem. Je res najstarejše na svetu?

V Švici je bilo, če se dobro spomnim, koncem 70. let odkrito podobno leseno kolo, ki bi lahko bilo mlajše od našega, starejše ali celo približno enako staro kot naše. Zakaj govorim ohlapno o njegovi starosti? Ker se je na grobo ocenila na podlagi izsledkov izkopavanj na najdišču. Ker pa so ga kmalu po odkritju »zapacali« s konzerviranjem, je bila možnost neposrednega datiranja s C14 metodo zapravljena. Po odkritju našega kolesa in utemeljevanju visoke starosti njihovega kolesa s starostjo naše najdbe, so šli celo tako daleč, da se šušlja, da so ga pred nekaj leti uspeli datirati z dendrokronološko metodo, in, da je njihovo kolo morda kakšno desetletje, ali pa tudi ne, starejše od našega. Bog si ga vedi!? Nekateri morda ponovno menijo, ali si želijo, da imajo najstarejše leseno kolo na svetu. Iz osebnih razgovorov z nekaterimi vpletenimi raziskovalci tega ne morem potrditi. Ampak, kot pravim, za stroko to niti ni tako pomembno. Slej ko prej se bo našel nekje nekdo, ki bo potegnil na plano še starejše kolo od našega, saj so kolesa oz. vozovi v drugi polovici 4. tisočletja, kot rečeno, že kar »pričakovane« najdbe.

x_Slika_PoljedelciKljub temu pa stroka še ni zadovoljivo pojasnila, kje in tudi kdaj naj bi do iznajdbe kolesa oz. voza dejansko prišlo.

Obstaja več tez. Po prvi naj bi kolo (oziroma voz) iznašli v Mezopotamiji, od koder naj bi se iznajdba zelo hitro razširila po svetu, vse do Evrope. Po drugi teoriji naj bi kolo skoraj sočasno iznašli tudi v Srednji Evropi. Zagovorniki tretje teorije menijo, da je do iznajdbe prišlo nekje na severu Kavkaza. Stroka si ni edina tudi pri pojasnjevanju razlogov, ki so pripeljali do odkritja. Nekateri raziskovalci menijo, da je človeka do iznajdbe vodila uporabnost kolesa (voza) pri transportu, drugi pa, da je šlo za pripomoček pri izvajanju kultnih praks. Kakor koli že, dejstvo je, da se je kolo (pravzaprav voz) kot transportno sredstvo najprej pojavilo v Starem svetu. Na primer v Ameriko je raba voza prišla v navado šele po Kolumbu na začetku novega veka. Danes si življenja brez »kolesa« ni mogoče niti predstavljati.

Zakaj bi nekdo silil v barje in močvirje na obrobju jezera in želel tam živeti, ker vemo, da gre za nezdravo okolje?

Res je nezdravo. V Švici so odkrili, da so ljudi na koliščih pestile različne bolezni, ki so bile tudi posledica okolja v katerem so živeli. A po drugi strani se moramo zavedati, da je ravno tako okolje ponujalo občutek varnosti. Na eni strani je bila voda, na drugi ravnina, ki je omogočala dober pregled nad okolico. Voda je občasno odplaknila fekalije in druge nečistoče, poleg tega brežine jezer in jezera sama ponujajo obilen vir hrane.

Pozimi jim verjetno ni veliko koristilo, ker je bilo zaledenelo.

Morda pa tudi ne, ali vsaj ne v celoti. Po zadnjih študijah so se npr. čez zimo prehranjevali tudi s pticami, ki so v jezerski krajini prezimile. Tako smo na kolišču Stare gmajne naleteli na območje, kjer je bilo polno ptičjih kosti. Prof. Franc Janžekovič z mariborske univerze je ugotavljal prisotnost medularne kostnine. Funkcionalna vloga medularnega kostnega tkiva je oblikovanje rezerv kalcija za potrebe tvorjenja jajčne lupine. Ker ga ni našel sklepa, da so bile ptice ulovljene izven gnezditvenega obdobja. Še več, med ulovljenimi pticami je bilo največ zvoncev, ki danes pri nas prezimujejo, gnezdijo pa visoko na severu v Sibiriji.

Katera nevarnost je prežala na njih?

Iskali so varnost pred živalmi, pred ljudmi. Pa ni rečeno, da pred drugimi ljudstvi, lahko samo pred sosedi z drugega kolišča. Spomnimo se Oetzija, ki sodi v isti čas kot naše kolo, kako so v Alpah vanj z lokom izstrelili smrtonosno puščico.

Koliščarji so bili poljedelci, nabiralci in lovci, kajne?

Tako, vse to. Zanimivo je na primer, da so lovili tudi živali, ki jih danes ni več na naših tleh, kot so losi ali pa turi. Tudi bobre so lovili, a jih ni bilo toliko, kot bi morda sodili po Jalnovi trilogiji Bobri. Imeli so tudi pse, ki so jim služili za čuvaje ali čistilce. Tako smo našli pasji iztrebek, v katerem so bili ostanki ribjih glav, kar daje slutiti, da so použili, kar so ljudje zavrgli. Je bil pa pes tudi vir hrane. Ko je bilo težko preživeti, so jih ljudje celo jedli.

Že prej sva govorila, da so kolišča prisotna tudi v Švici, Nemčiji. Kaj pa pri nas, so samo na Ljubljanskem barju? Jih lahko pričakujemo še kje drugje?

V Švici so poznali lesene štrclje, ki so ob nizkih vodostajih jezer štrleli iz vode že od nekdaj. Prelom se je zgodil leta 1854, ko je zgodovinar Keller izdal knjigo, v kateri je omenjene štrclje povezal s pradavnimi bivališči na vodi in tako se je precej hitro začelo krepiti zanimanje za koliščarje in koliščarsko kulturo. Tudi ljudje na tedanjem Kranjskem so bili razmeroma hitro informirani o teh odkritjih. Po odkritju kolišča na Hodiškem jezeru, je bil pri nas Ferdinand von Hochstetter, znan geolog. Po deželi sta skupaj s Karlom Dežmanom obiskala potencialna območja za kolišča in se na koncu strinjala, da največ obeta Ljubljansko barje, kar se je potrdilo 11 let kasneje, ko so tudi dejansko odkrili kolišče pri Igu, tedanjem Studencu. Odkritje in predstavitev le-tega kmalu zatem v Gradcu, sta izjemno odmevala v javnosti, tudi zato je Ljubljansko barje še danes v stroki znano predvsem po zelo lepo in bogato okrašenem lončenem posodju, ki ga je odkril Dežman.

x_Slika_LovciŽe, ampak ali obstaja možnost, da jih, recimo, nekoč odkrijete tudi na Štajerskem?

Nekaj potencialnih lokacij imam v mislih, a je vprašanje, če se jih bomo oziroma bom lotil. Pomembno je, da najdemo območje, ki naj bi zahtevalo takšen način gradnje bivališč. Tako je ostanke kolišč smiselno iskati na obrobjih tudi nekdanjih jezer, morda na poplavnih ravnicah, lahko tudi na obrežjih rek. Sicer pa prazgodovinska kolišča poznajo tudi drugje po Evropi, kot npr. v Italiji, Španiji, na Hrvaškem, npr. v Istri, v zahodni Bosni, na Ohridskem jezeru, v Grčiji, na severu Evrope …

Nepogrešljivo transportno sredstvo koliščarja je bil drevak, ampak teh ni bilo tako veliko kot bi si danes predstavljali, ko smo navajeni na prizore polno zasedenih marin.

Ko sem se začel ukvarjati s kolišči, je bilo nekaj plovil že datiranih s C14 metodo in prav nobeno ni bilo iz časa koliščarjev. Vsa so bila mlajša. To je bilo celo voda na mlin tistih posameznikov, ki so zatrjevali, da na Ljubljanskem barju v času koliščarjev sploh ni bilo jezera. Res, nenavadna okoliščina, ki je nekako začela dobivati realnejšo podobo po odkritju drevakov v okolici Blatne Brezovice, dva smo našli npr. na Starih gmajnah. Se pa moramo zavedati, da je bil čoln v tistem času resna zadeva. Skrb za kontrolirano rast pravšnjega drevesa je sin prevzel od očeta. Skratka plovila so morala biti zelo dragocena in ne ravno pogosta.

V vrhniškem muzeju bodo imeli tudi plovilo, dolgo naj bi bilo okoli 15 metrov in je okoli tri tisoč let mlajše.

Drevaka s Starih gmajn nista bila v celoti odkopana, ker ju zaradi pričakovanih dimenzij ni zmogla prevzeti nobena izmed za to pristojnih inštitucij. Oba imata ohranjene prečne ojačitve, kar je redkost, saj to navadno srečujemo pri veliko mlajših čolnih iz bronaste dobe. Bolje raziskan čoln ima ohranjeni visoki in razmeroma tanki stranici, izdelan pa je bil iz enega samega kosa, torej najbrž mogočnega hrasta. Če bi tega imeli razstavljenega v novih razstavnih prostorih na Vrhniki, bi bil lahko upravičeno prva zvezda postavitve.

Mimogrede, ste si muzej oziroma razstavo ogledali? Kaj menite o njej?

Razstavo sem si ogledal, nočem in ne morem s tega mesta presojati o delu mojih kolegov arheologov. Bi pa rekel eno, da smo z dobrimi 300 tisoč evri v Postojni, kjer sem tudi sam sodeloval, kot strokovni vodja oz. koordinator, postavili razstavo, ki sliši na ime Muzej krasa, tukaj pa, kot se govori, ste za postavitev porabili, kar za približno milijon evrov več denarja. Ker vendarle gre za znatno razliko vas vabim, da si obe postavitvi ogledate, ju medsebojno primerjajte in sami presodite o povednosti dveh različnih razstav, itd.

Prav, vrniva se nazaj k našim prevoznim sredstvom. Kolo s Starih gmajn je odlomljeno, kajne?

Kolo je ležalo ob jarku, kjer so se ga dotaknili z »jarkačem« med čiščenjem. Ironično je ravno ta poškodba omogočila njegovo odkritje. Ko je bilo še v zemlji smo na hitro pomislili, da gre za pokrov lesenega soda, ko pa smo ga potegnili na plano, smo takoj spoznali, da je to tisto, kar nismo niti v sanjah pričakovali. Kolo smo približno leto dni preučevali na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU, ga temeljito dokumentirali in šele nato predali v hrambo Mestnemu muzeju v Ljubljano. Kasneje je bilo od tam prepeljano na konzerviranje v Nemčijo, od koder se je vrnilo nekoliko shirano.

Shirano?

Ne najdem druge besede, kako naj pojasnim, kar opažam. Govorim na pamet, a se zdi, da je nekoliko manjše in bolj bledo, od tistega, kar smo mi našli.  Konzervacija je očitno opravila svoje.

Ampak barje oziroma močvirje in voz nekako ne gresta skupaj.

Naj odgovorim širše. V času našega kolesa sta bili v Evropi v rabi dve vrsti vozov: s premično osjo – tj. dvokolesni voz ali ciza, in s fiksno osjo – štirikolesni voz. Slednjega se najde na ravninah od današnje Nizozemske do ruskih step, prvega pa v hribovitem oziroma goratem osredju. Če se zavemo, da je bilo Ljubljansko barje večinoma pod vodo, potem je ostal na voljo le hriboviti svet na obrobju in v takšnem okolju je očitno prišel v poštev ravno dvokolesni voz oziroma ciza.

??????????Že, ampak verjetno se je z vozom kdaj peljalo tudi po takrat še bolj mokrotnem svetu okrog jezera, ki pa nikakor ni bil primeren za vozove.

Res je, zato pričakujemo, odkritje »koliščarske ceste«, če se seveda ne motimo pri razlagi takratnega okolja v neposrednem zaledju jezera,  ki jo v praksi predstavljajo bruna, položena drugo zraven drugega in preprečujejo vdor v mehka mokrotna tla. Pri nas takšnih poti do kolišč oziroma čez mokrišča še nismo odkrili, poznamo jih pa od drugod po Evropi.

Zdi se, da vas bodo še presenečali tile koliščarji?

Ja in ne. Ne morem si pomagati, a z leti te ljudi, ki so tod okoli živeli pred tisočletji, vedno bolj cenim. Včasih smo jim res pripisovali te in one pomanjkljivosti, da so bili nerazviti, morda nesposobni narediti to in ono, danes pa poznamo vrsto njihovih dosežkov, ki govorijo o nasprotnem, o njihovi veličini. O kolesu sva že veliko povedala, nisva se pa recimo dotaknila drugih vrhunskih dosežkov. Če jih ignoriramo se zdi, kot da so kolo naredili nezemljani, pa ni tako. V neposredni bližini kolesa smo odkrili prejo, za katero nam strokovnjaki sprva niso verjeli, da je iz obdobja okoli 3120 pred Kristusom, saj naj bi, po njihovo, sodobne primerljive niti lahko spredli le s stroji. Poglejmo hiše koliščarjev: slemena teh so bila rahlo odmaknjena iz smeri sever-jug proti smeri jugozahod-severovzhod. Zakaj? Domnevamo, da zato, ker so s tem najbolje izkoristili toploto zimskega sonca oz. da so se poleti izognili pregrevanju. Pokazatelj njihove genialnosti, so na primer tudi sestavljena harpuna in ravni trnek, s katerim so še nedavno lovili ribe in vodne ptice na Bodenskem jezeru in slišal sem, da tudi na Cerkniškem jezeru, ali pa ribolov s kormorani. Na kolišču Blatna Brezovica, iz zgodnjega 31. stoletja pred Kristusom, smo našli izbljuvke kormoranov in njihove kostne ostanke, kar dovoljuje postaviti tezo, da so jih koliščarji uporabljali, kot jih še danes neke kulture npr. v jugovzhodni Aziji, za ribolov. Rahlo so jim zategnili vrat ter s tem preprečili, da bi ribe pogoltnili in jih nato pobirali iz njihovih ust.

Zanimivo. Mislim, da bom poslej gledal na koliščarje drugače kot sem doslej. Gospod dr. Velušček, hvala vam za pogovor.

 

Gašper Tominc, foto: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU/Matija Turk

risbe z  Bobrove poti v Blatni Brezovici (delo akademskega kiparja Jožeta Lašiča)

 

 

Objavljeno v Novičke, Razvoj podeželja, Turizem | Pusti Komentar

Informacija o poteku 21. redne seje Občinskega sveta

Dne 19. 10. 2017 je potekala 21. redna seja Občinskega sveta, ki je bila po svoji vsebini dokaj zahtevna, po trajanju pa ena krajših, saj je trajala »le« dobre tri ure in pol.

Za to sejo je bilo predvidenih skupno 9 točk, če izpustimo pregled in potrditev zapisnika prejšnje, to je 20. redne seje ter pobude in vprašanja občinskih svetnic in svetnikov, pa je bilo teh točk skupno 7, in sicer:

  • Osnutek Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2018 (splošna razprava),
  • Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem lokacijskem načrtu za Trgovski center Spar na Vrhniki,
  • Pridobitev statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena na nepremičninah v lasti Občine Vrhnika,
  • Predlog uskladitve cen programov v vrtcu,
  • Letni program športa Občine Vrhnika za leto 2018,
  • Predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o enkratni denarni pomoči za novorojence v Občini Vrhnika,
  • Imenovanje kandidatov za elektorje in kandidata za Državni svet.

Kot je to že praksa v teh naših informacijah o poteku sej Občinskega sveta, vam ne glede na dnevni red (pobude in vprašanje občinskih svetnic in svetnikov se še vedno in bodo kot kaže tudi ostala zadnja točka dnevnega reda) vam jih na tem mestu ponovno predstavljamo na začetku informacije.

V ZVEZI Z VPRAŠANJI, POSTAVLJENIMI NA PREJŠNJI, TO JE 20. REDNI SEJI OBČINSKEGA SVETA

Kar se tiče vprašanj, ki smo jih preko našega predstavnika postavili na prejšnji redni seji Občinskega sveta, smo z odgovori občinske uprave bolj ali manj zadovoljni, zato jih na tej seji nismo ponovno izpostavljali.

VPRAŠANJA, POSTAVLJENA NA TEJ, TO JE 21. REDNI SEJI OBČINSKEGA SVETA

Na tej seji smo preko našega predstavnika v Občinskem svetu postavili tri vprašanja, in sicer:

  1. Optična napeljava v Blatni Brezovici

V zvezi s tem je naš predstavnik postavil preprosto vprašanje, in sicer, kdaj bodo v Blatni Brezovici, kot eden osamelcev na tem področju, deležni optične napeljave za TK storitve, saj so ena zelo redkih krajevnih skupnosti, ki jim to še ni na voljo. Na eni strani pa naj bi občina Vrhnika od Telekoma zahtevala plačilo 20.000 EUR za prekop ceste oziroma za dovoljenje, da se Blatna Brezovica poveže z optičnim kablom.

Vprašanje v zvezi s tem je bilo tudi, ali so bili enaki pogoji postavljeni tudi za ostale krajevne skupnosti na Vrhniki ali je KS Blatna Brezovica pri tem izjema (kot primer se ravno v tem času optični kabel polaga v KS Podlipa, ki je vse prej kot blizu Vrhniki) in ali je občina Vrhnika od Telekoma prejela nakazilo, v kolikor se je to od njega res zahtevalo, čeprav druge občine dovoljujejo Telekomu brezplačno polaganje optičnih kablov (Cerknica, Logatec, Nova vas in druge)

Odgovor v zvezi s tem je bil, da občina Vrhnika od Telekoma nikoli ne zahteva nikakršnega plačila za prekope ali polaganje kablov, da pa je potrebno skladno s predpisi v ta namen predhodno urediti služnost na zemljiščih, po katerih poteka trasa optičnega ali katerega koli drugega kabla. Ta služnost pa v primeru, ko gre za zemljišča, ki so v občinski ali državni lasti po samem zakonu ne more biti brezplačna. In edini tovrstni strošek, ki ga ima poleg samih del v zvezi s tem Telekom, je služnostna pravica, čemur pa naj bi se Telekom izogibal.

Konkreten primer Blatne Brezovice pa bo občinska uprava preverila in do naslednje seje Občinskega sveta pripravila pisni odgovor.

Počakajmo, pa bomo videli, kaj bo v tem odgovoru !

  1. Pobuda krajanov Trčkovega griča za umik omejitve graditve objektov

Na 20. redni seji Občinskega sveta je v delu gradiva, ki je namenjen pobudam in vprašanjem občanov, tudi pisna pobuda prebivalcev Trčkovega griča za umik omejitve graditve objektov velikosti do 75 m2 in njeno povečanje na 120 m2, in sicer na območju namenske rabe počitniških objektov na tem območju.

Ker na prejšnji seji  Občinskega sveta te pobude ni nihče izpostavil, je to na tej seji naredil naš predstavnik in ob tem tudi vprašal, ali je bila ta pobuda s strani občinske uprave obravnavana in če je bila, kakšna je odločitev.

Župan je v zvezi s tem pojasnil, da je občinska uprava že stopila v kontakt s predstavnikom prebivalcev Trčkovega griča, da je dialog že stekel in sprejeti tudi dogovori za začetek postopka spremembe namenske rabe na tem območju.

  1. Ureditev lokalnih cest

V zvezi s tem se je naše vprašanje nanašalo na obnovo ceste na Podpesku, ki vodi proti cesti iz Smrečja proti Rovtam, ki se bogato širi, po informacijah s strani posameznih krajanov pa naj bi bila v tem letu tudi asfaltirana.

Vprašanje pri tem je, ali je to kot prvo res, na čigavo pobudo se ta investicija izvaja, na pobudo občine Vrhnika ali krajevne skupnosti in ali bodo njeni uporabniki prispevali svoj delež skladno z odlokom o proračunu občine Vrhnika za leto 2017. To vprašanje je še posebej zanimivo zato, ker sta na koncu te ceste samo dva uporabnika, eden od teh je gospoda Mivšek, ki ima na tem območju svoj prvi kamnolom.

Odgovor župana (z nasmeškom na obrazu) je bil, da kot prvo s tem ni seznanjen in da bo šel vse skupaj preveriti na teren, da pa gospod Mivšek na tem delu nima nobenega kamnoloma in da je možno, da se ta cesta ureja na delu, ki meji na občino Logatec.

Pisni odgovor bo podan do naslednje seje Občinskega sveta. Bomo videli !

Sedaj pa k ostalim točkam te seje:

V zvezi z Osnutkom Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2018 je bila na tej seji opravljena splošna razprava, čeprav so se poleg našega predstavnika vanjo vključili le še štirje svetniki. Torej pet od 24-tih, čemur težko rečemo splošna razprava, pa vendar.

Na tem mestu lahko uvodoma rečemo le, da smo na prvi pogled glede posameznih postavk v njem lahko delno tudi zadovoljni, saj ugotavljamo, da je občinska uprava v njem upoštevala naša dvoletna prizadevanja za povečanje deleža občine pri sofinanciranju gradnje lokalnih cest s 30% na 50%, medtem ko delež sofinanciranja Občine Vrhnika za investicije v javno razsvetljavo ostaja nespremenjen, to je 25%. Edino kar je zanimivo pri tem je, da te postavke občinska uprava ne prikazuje kot naš, ampak kot njihov predlog. Tako se to pač dela !

V Listi za razvoj vrhniškega podeželja smo do proračuna kot takega zadržani, saj je, vsaj v naših očeh, pa tudi v očeh nekaterih drugih svetniških skupin, predvsem zelo potrošno in malo ali nič razvojno naravnan. Občina Vrhnika na tak ali drugačen način za svoje investicije povprečno letno nameni približno 10 milijonov EUR, medtem ko se prihodki občine iz leta v leto manjšajo. V štirih letih oziroma v tem mandatu bo tako za investicije porabljeno približno 40 milijonov EUR.

Nikakor ne zatrjujemo, da te investicije, kot so energetsko prenovljene stavbe, cestno prometna,  komunalna in druga infrastruktura  niso potrebne – nasprotno, če se želimo odpreti bližnjemu in daljnemu okolju kot prepoznavna turistična točka, je urejena infrastruktura eden od temeljnih pogojev za uspešno trženje in delo na turističnem področju. Vendar ne na stihijski način, ampak načrtovano, skladno z dejanskimi potrebami in možnostmi. Drugo vprašanje pa je, koliko dodane vrednosti nam te investicije prinašajo in kar je najpomembnejše, ali so ustrezno in razvojno načrtovane.

Osnovni pokazatelj te dodane vrednosti so tudi nova delovna mesta, ki se z investicijami odpirajo. Teh pa v vseh teh letih skorajda ni bilo. Pa tudi če jih je bilo 10, pa jih verjetno ni, to pomeni 4 milijone EUR za eno delovno mesto, kar je milo rečeno res zelo, zelo potrošno.

V sosednjem Logatcu bo 38 milijonska investicija v visokotehnološki program prinesla 200 novih delovnih mest, kar pomeni približno 190.000 evrov za eno delovno mesto, še enkrat poudarjamo, v visokotehnološkem programu z izjemno visoko dodano vrednostjo, kar je že po tej plati povsem neprimerljivo z investicijami v naši občini.

In to so dejstva, na katera ves čas opozarjamo in zaradi katerih ves čas vztrajno pripravljamo nove razvojne programe in projekte, ki bi občini zagotovili nova delovna mesta in razvoj, ki bi omogočal zaslužek Vrhničanom, pa so bili po predstavitvi vsi s tem in onim razlogom s strani občinske uprave preprosto zavrnjeni.

Kar nas v tem proračunu skrbi sta tudi načrtovani primanjkljaj v drugem letu in to v višini 4,5 milijona EUR. Res je, da je več osnutkov proračuna do sedaj predvidevalo tudi primanjkljaj, ki pa se je zaradi zmanjšanega obsega investicij na koncu vedno izravnal.

Tokrat pa se upravičeno bojimo, da bo na koncu drugega leta primanjkljaj ostal tak, kot je načrtovan. In zakaj ? Zato, ker namerava občinska uprava v drugem letu izvesti in zaključiti kar nekaj ključnih investicij, katerih vrednost žal ne bo manjša od načrtovane. Prej obratno ! To so prizidek Zdravstvenega doma Vrhnika, prizidek OŠ Antona Martina Slomška, kolesarska pot v centru Vrhnike (ob vrhniškem klancu) v skupni vrednosti 5 milijonov EUR in še nekaj drugih, sicer manjših investicij, o čemer smo vas že obvestili tako na naši spletni strani, kot tudi v Našem časopisu. Pri tem pa sploh ne gre za to, da te investicije ne bi bile potrebne, vsekakor pa je njihova vrednost močno pretirana, še posebej, če se ozremo v druge občine, kjer enake investicije izvedejo z bistveno manjšimi stroški. Na to je posebej opozoril tudi Nadzorni odbor občine Vrhnika, pa to nič ne pomaga.

Skrbi pa tudi dejstvo, da pri obravnavi proračuna ni zaupanja v pravo, ki je eden od temeljev demokracije. Zakaj to omenjamo ? Zato, ker je Odbor za družbene dejavnosti, v katerega pristojnosti je znaten del proračuna, po obravnavi na svoji seji, osnutku odloka o proračunu za leto 2018 ni dal soglasja oziroma ga je ocenil kot neprimernega za nadaljnjo obravnavo. Zato bi morala občinska uprava skladno s Poslovnikom o delu Občinskega sveta gradivo v tem delu pripraviti na novo in v teh popravkih upoštevati vse pripombe in pomisleke matičnega odbora, pa tega ni storila. Po pojasnilu direktorice občinske uprave zato, ker odbor ni podal konkretnih pisnih pripomb na obravnavano gradivo. Tako je šel v nadaljnjo proceduro in s tem na 21. redno sejo Občinskega sveta nespremenjen proračun, kar pa je nedopustno. Ampak to občinske uprave in zadostne večine občinskih svetnic in svetnikov nikakor ne moti.

V razpravi je pri tej točki naš predstavnik opozoril še na nekatere druge postavke, posebej pa je izpostavil projekt »Ureditev objekta kulturne dediščine v Bevkah« za katerega je v proračunu predvidenih 94.026 EUR. Pri tem ne gre za to, da bi bil tako, na prvo oko, to drag projekt, čeprav je nesramno bogat, ampak za način, kako se to pri nas dela. V osnovi gre za projekt obnove stare vaške vage v Bevkah, s katerim je Krajevna skupnost Bevke kot nosilec projekta kandidirala na letošnjem razpisu LAS Barje in na najem tudi uspela. Vrednost operacije znaša 154.821,55 EUR, znesek sofinanciranja LAS Barje pa znaša 96.125,00 EUR. Ker se zaradi porabe razpisanih sredstev operacija ne bo financirala v celoti, bo KS Bevke financirala 56.088 EUR, občinski proračun pa bo prispeval 37.938 EUR, torej skupaj 190.151,05 EUR za OBNOVO STARE VAŠKE VAGE !     

Ob tem je naš predstavnik opozoril tudi na to, da so se podobnih projektov lotevali tudi drugod in to tudi preko razpisov LAS oziroma LEADER programov.

Tako je na primer kompletna obnova stare vaške vage v Starem trgu ob Kolpi v celoti stala 3.000 EUR, v Landolu pa 3.200 EUR, pri čemer je bilo s strani LEADE sofinanciranih 2.720 EUR, 480 EUR pa je bilo lastni sredstev nosilca oziroma prijavitelja projekta, to je KS Landol.

Je tu potrebno še kaj dodati ?!

Na to se je ostro odzval podžupan, ki je hkrati tudi občinski svetnik, krajan KS Bevke in, kar je morda v tej kombinaciji tudi najpomembnejše, pomočnik direktorja Krajinskega parka Barje ! Našemu predstavniku je očital, da želi stvari prikazati take, kot niso in da obnove stare vaške vage v Starem trgu ob Kolpi in KS Landol, ni mogoče primerjati s tem projektom, ki so bo izvajal v Bevkah, ker, kot pravi podžupan, gre v Bevkah za daljnosežnejši projekt, ki vključuje asfaltiranje približno 200 metrov lokalne ceste z ureditvijo določenih delov cestno prometne infrastrukture, ureditev prireditvenega prostora, ki bo omogočal prisotnost večjega števila ljudi in, kot pravi, postavitev avtobusne postaje na sedanji stari vaški vagi, s čemer pa bo, vsaj po našem mnenju, vaga uničena in ne obnovljena. Biti podžupan občine Vrhnika in pomočnik direktorja Krajinskega parka Barje pa je za uspeh takega projekta na razpisu LAS Barje, očitno magična kombinacija, saj, kot je bilo posebej opozorjeno na predstavitvi tega razpisa s strani predstavnikov LAS, infrastrukturni projekti pa niso predmet sofinanciran s strani LAS, prav tako pa tudi občine ne sme biti finančno udeležena v njem. Vsekakor je to plus za Bevke in minus za LAS Barje, ampak to je že stvar druge debate.

Kakor koli se obračamo, vedno nam pridejo pred oči ugotovitve Nadzornega odbora občine Vrhnika glede vodenja projektov v občini, ki so »Projekti v občini so stihijski, predragi, negospodarni, neučinkoviti … !«

In predvsem iz tega razloga je bil naš predstavnik na glasovanju o tem, da se proračun iz osnutka preoblikuje v predlog in da je kot trak primeren za javno obravnavo, vzdržal. Konec koncev je glede samega proračuna pomembna naslednja, to je decembrska seja Občinskega sveta, na katerem bomo glede konkretnih proračunskih postavk vlagali amandmaje in soodločali o njegovem sprejemu, pri čemer pa je ne glede na vse, rezultat glasovanja verjetno že znan.

Naslednja točka je bil Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem lokacijskem načrtu za Trgovski center Spar na Vrhniki. V zvezi s tem lahko rečemo le to, da gre v bistvu za uskladitev dejanskega stanja  z načrtovanim in s tem uskladitev besedilnega dela odloka z grafičnim delom, kar celotno stanje sedaj tudi formalizira. Glede na to, da je zadeva dovolj jasna, razprave in vprašanj pri tej točki ni bilo, zato je bil ta predlog na koncu tudi soglasno sprejet.

Pri točki Pridobitev statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena na nepremičninah v lasti občine Vrhnika je šlo za obravnavo  večih zemljišč, ki so v lasti občine Vrhnika, ki ustrezajo zakonski definiciji grajenega javnega dobra, zato je pri njih smiselno in potrebno vzpostaviti status grajenega javnega dobra, saj le-ta v zemljiški knjigi še ni vzpostavljen.

Razprave glede na jasnost te točke na seji ni bilo in je bila tudi soglasno podprta.

Naslednja točka po vrsti je bila Predlog uskladitve cen v vrtcu.  Gre za predlog vrtca po uskladitvi cen programov v vrtcu, pri čemer pa načrtovan dvig v višini dobrih 6% ne bo direktno prizadel staršev otrok, saj bo del teh sredstev zagotovljenih iz občinskega proračuna, ki se v tem delu tudi sorazmerno povišuje. Res je tudi, čeprav to ne sme biti razlog, da so cene programov vrtca na Vrhniki med najnižjimi v Sloveniji in še vedno ne dosega cen, ki so veljale v letu 2009.

Tokrat smo se glede na to, da se je s tem strinjal tudi Odbor za družbene dejavnosti, s tem predlogom strinjali tudi na Občinskem svetu, naslednjič pa nas bo več zanimalo o kakovosti in primernosti programov, ki se izvajajo v vrtcu in ne le njihove cene.

V zvezi z  Letnim programom športa Občine Vrhnika za leto 2018 smo vam že poročali o »manjše« zapletu med občinsko upravo in ZIC na prejšnji, to je 20. Redni seji Občinskega sveta, saj po mnenju občinske uprave le-ta ni bil usklajen z novim Zakonom o športu in bi bilo po njenem mnenju in predlogu sklepa, letni program športa potrebno uskladiti najkasneje do februarja 2018, s čemer pa se predstavniki ZIC niso strinjali in so ob tem tudi pojasnili, da večina občin  Letni program športa sprejema na podlagi prejšnjega zakona, saj ima le-ta eno letno prehodno obdobje, v katerem pa mora pristojno ministrstvo sprejeti tudi ustrezne podzakonske predpise, kar pa še ni storilo. V primeru, da razpis ne gre pravočasno ven, pa je ogroženo financiranje društev, zato predlagajo (predstavniki ZIC namreč), da se Letni program športa vseeno sprejme in s tem zagotovi izvedbo razpisa ter s tem financiranja športnih programov, vendar se večina svetnic in svetnikov  s tem ni strinjala in je podprla predlog občinske uprave.

To je sedaj ZIC tako, kot mu je bilo naročeno, storil, čeprav sedaj obstajajo še večji pomisleki glede primernosti takega načina urejanja tega področja.

Tu so razpravljali predvsem občinski svetniki, ki so tako in drugače povezani s športom na Vrhniki, predlog občinske uprave pa je bil na koncu z zadostnim številom glasov sprejet, čeprav se naš predstavnik tako, kot na prejšnji seji, s tem ni strinjal. Bomo videli, kaj bo. Upamo, da kljub vsemu nič ali pa vsaj ne preveč slabega.

Kar se Predloga Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o enkratni denarni pomoči za novorojence v Občini Vrhnika tiče lahko rečemo če to, da smo s to točko zadovoljni, saj je bil s tem upoštevan naš predlog za povečanje zneska denarne pomoči ob rojstvu otroka iz sedanjih 150 EUR na 250 EUR, čeprav smo predlagali 300 EUR, pa vendar. Ko bi le bilo v osnutku upoštevanih še več naših predlogov in projektov.

Razprava pri tej točki ni bila potrebna, vsi starši, ki bodo to postali od 1. 1. 2018 dalje, pa bodo tako lahko finančno breme, ki ga prinese novi član v družini, lažje prenesli.

Kot zadnja točka dnevnega reda te seje je bilo Imenovanje kandidatov za elektorje in kandidata za člana Državnega sveta. Tu nekih presenečenj ni bilo, saj so se pozicijske stranke in del opozicije, ki se močno spogleduje z občinsko oblastjo, z njo očitno vse lepo dogovorili. Tudi prav, saj ne gre za nič bistvenega, za kar bi se v naši listi posebej zavzemali.

Brez tega pač ne gre in tako smo po izvedenem tajnem glasovanju dobili 4 elektorje, in sicer enega svetnika stranke SD, enega iz stranke SMS, enega iz stranke DESUS ter enega iz županove liste. Kandidat za člana Državnega sveta pa je občinski svetnik stranke SMS. Kot rečeno, zelo predvidljivo in pričakovano. Pa naj bo !

Smo kaj pozabili ? Požar v Kemisu ! Župan je sicer to točko uvrstil na dnevni red pred samo sejo, izvedeli pa žal nismo nič novega. Le ponavljanje tega, kar že vsi vemo, neke jasnosti o tem, kako je z izvedbo sklepov 5. Izredne seje Občinskega sveta, predvsem sklepa, ki najbolj zanima vse občane, to je umik Kemisa iz območja naše občine, pa še vedno ni.

Tako, zopet nekaj informacij s te zadnje seje Občinskega sveta, vendar upamo in verjamemo, da so za vas koristne in si jih po našem mnenju zaslužite, saj imate pravico izvedeti vse o tem, kaj se dogaja na sejah Občinskega sveta,predvsem pa tisto, česar na običajen način ne morete izvedeti, pa se vas še kako tiče.

Lista za razvoj vrhniškega podeželja

Objavljeno v Novičke, Seje OS | Pusti Komentar

MASKE SO PADLE ! JE ZAVOD IVANA CANKARJA ŽE PRIVATIZIRAN ?

polis8Od vsega začetka Doživljajskega razstavišča Ljubljanica skušajo posamezniki prevzeti upravljanje tega muzeja. Začelo se je s spremembo Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Cankarjeva knjižnica Vrhnika, nato nadaljevalo z bivšim ministrom za kulturo, gospodom Grilcem in s poskusom določitve njegovega zavoda Škrateljc za upravljavca Doživljajskega razstavišča Ljubljanica, sedaj pa se, kot kaže, zaključuje z novo ustanovljeno zadrugo ZA.POLIS iz Vrhnike.

Občina Vrhnika je v letu 2014 v sodelovanju s partnerjema Muzejem in galerijami mesta Ljubljane (v nadaljevanju: MGML) in Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani kandidirala na razpisu Finančnega mehanizma EGP s projektom Doživljajsko razstavišče Ljubljanica (v nadaljevanju: DRL). Projekt, ki vključuje zaščito kulturnega spomenika državnega pomena in njegovo prezentacijo, je bil izmed številnih prijav prepoznan za kakovostnega in izbran za izvedbo, kot rok za njegovo izvedbo pa je bil 30. 4. 2016.

Projekt je prvotno predvideval, da bo DRL formalno delovalo v okviru obstoječega zavoda Cankarjeva knjižnica Vrhnika, zato je bila predlagana sprememba Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Cankarjeva knjižnica Vrhnika, ki je bila obravnavana dne 24. 9. 2015 na 6. redni seji Občinskega sveta občine Vrhnika.

polis9Takratna pojasnila gospe Irene Šinkovec, strokovne vodje projekta DRL in predstavnice MGML v zvezi s tem so bila, da mora upravljavec tega razstavišča izpolnjevati visoke zahteve in standarde, saj gre za izjemno zahteven projekt, da ne govorimo o neverjetnih, impozantnih in unikatnih najdbah in kar je ključno, imeti mora državna pooblastila (ki pa jih knjižnica glede na to, da gre za občinski zavod, mimogrede nima).

Glede na pomisleke zaposlenih v Cankarjevi knjižnici Vrhnika, nekaterih občinskih svetnikov in posledičnega mnenja partnerja v projektu, to je gospe Irene Šinkovec oziroma MGML, je bil predlog nadaljevanja postopka spremembe prej omenjenega odloka s strani župana ustavljen.

Upravljavca razstavišča se je v skladu z navodili MGML in gospe Irene Šinkovec, ki je podala strokovne kriterije za izbor ter ob upoštevanju pogojev, zapisanih v samem projektu s potrjenim sofinanciranjem, nadalje izbiralo z javnim razpisom.

Na tej podlagi je bila na predlog gospoda Stojana Jakina, župana občine Vrhnika, na 7. redni seji Občinskega sveta občine Vrhnika z dne 5. 11. 2015 sprejeta odločitev, da se bo upravljavca  Doživljajskega razstavišča Ljubljanica izbiralo na razpisu, zanj pa bo izbran upravljavec, ki bo po mnenju komisije pripravil strokovno najbolj verodostojno, strateško in s projektnimi cilji skladno prijavo. Na zatrjevanje gospe Irene Šinkovec, strokovne vodje projekta DRL, smo namreč morebitne spremembe izvajanja projekta v skladu s pogodbo o izvedbi zavezani čim prej posredovati Službi vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki jih v primeru, da ustrezajo kriterijem, ki so bili podani na razpisu in so skladni s cilji, rezultati in učinki izbranega projekta, potrdi, v nasprotnem primeru pa je za neizvajanje pogodbenih obveznosti odgovoren nosilec projekta, to je občina Vrhnika.

polis6Na predlog gospoda Stojana Jakina, župana občine Vrhnika, je bila na tej seji Občinskega sveta imenovana 5 članska Komisija za izbor upravljavca DRL, ki je bila sestavljena iz 2 predstavnikov oziroma predstavnic MGML iz treh predstavnikov Občinskega sveta Občine Vrhnika.

Razpisna dokumentacija je bila s strani MGML oziroma gospe Irene Šinkovec pripravljena, razpis je bil objavljen in nanj oddani dve vlogi oziroma prijavi na razpis, in sicer vloga zavoda Škrateljc iz Bevk, ki je bil s strani zakoncev Grilc ustanovljen slab mesec dni pred objavo razpisa, in vloga Zavoda Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika (v nadaljevanju: ZIC), pri čemer je po podrobni proučitvi obeh vlog in po opravljenih razgovorih z obema kandidatoma za upravljavca, komisija z večino glasov za upravljavca DRL županu občine Vrhnika predlagala ZIC, saj je bil zavod Škrateljc kot prepoznani davčni dolžnik iz nadaljnjega postopka izključen.

etika_denarNa tej točki pa se je v zvezi s tem na 11. redni seji Občinskega sveta z dne 26. 5. 2016 začelo ponovno zapletati.

Še preden so trije člani komisije, predstavniki občine Vrhnika, Občinskemu svetu predstavili svojo odločitev, je gospod Stojan Jakin, župan občine Vrhnika, sprejel svojo. Že pred sejo Občinskega sveta je samovoljno preklical  napovedano odprtje DRL, ki je bilo načrtovano na dan odprtja Argonavtskih dni, to je 17. 6. 2016 in to brez, da bi se o tem posvetoval bodisi s člani komisije ali z Občinskim svetom. Svoj odgovor na vprašanje 3 članov Komisije za izbor upravljavca DRL, zakaj se prestavlja odprtje DRL je obrazložil s tem, da ne želi »vojne« s strokovno vodjo projekta, gospo Ireno Šinkovec in da če tega ne bi storil, bi se strokovna vodja umaknila iz projekta DRL, po njenih besedah pa naslednji dan po odprtju, to je 18. 6. 2016, v DRL obiskovalcem ne bi imeli kaj za pokazati, za to potezo pa da se odločil zgolj zato, da zaščiti ZIC.

Ne glede na navedeno so člani Komisije za izbor upravljavca DRL, kot predstavniki občine Vrhnika, svojo odločitev, da se za upravljavca  DRL potrdi ZIC,  na tej seji predlagali v potrditev občinskemu svetu.

polis3Župan občine Vrhnika, gospod Stojan Jakin pa je za to sejo Občinskega sveta predlagal svoje sklepe, in sicer:

  1. Da se je občinski svet seznanil, da je Komisija za izbor upravljavca Doživljajskega razstavišča Ljubljanice zakonito izvedla postopek javnega naročila in z večino glasov članov predlagala, da se za upravljavca izbere Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika.
  2. Občinski svet občine Vrhnika za upravljavca Doživljajskega razstavišča Ljubljanice izbere Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika.

Če sklepa št. 1 in 2 ne bosta sprejeta, pa je župan predlagal, da se glasuje še o naslednjih dveh sklepih:

  1. Komisijo za izbiro upravljavca Doživljajskega razstavišča Ljubljanice se razreši, postopek javnega naročila pa zaključi brez izbire upravljavca.
  2. Za namen delovanja Doživljajskega razstavišča Ljubljanice se pooblasti župana, da začne s postopkom priprave tripartitne pogodbe med Občino Vrhnika kot vodilnim partnerjem in Zavodom Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika ter Mestnim muzejem in galerijami mesta Ljubljana kot so-partnerjema. Pred podpisom pogodbe s strani župana oziroma na naslednji redni seji, mora o vsebini pogodbe odločati Občinski svet.

Razprava je bila zelo burna in z veliko političnimi floskulami in si jo lahko (če vas to seveda zanima) ogledate na spletni strani občine Vrhnika.

Polis1Sedaj pa ugibajte, kateri sklepi so bili sprejeti ! Vam pomagamo?

Prvi sklep je bil zgolj informativen, zato skoraj da ni bilo pričakovati drugače, kot da je dobil podporo. Drugi sklep ni bil sprejel, ker kot je rekel gospod Janez Kikelj, predstavnik SD v Občinskem svetu, je treba iti en korak nazaj, če hočeš iti dva koraka naprej. In to se je zgodilo tudi z upravljanjem DRL. Šli smo ne en, ampak dva koraka nazaj in samo upamo lahko, da bomo morda lahko šli kasneje en korak naprej. Tudi tretji sklep je bil sprejel z več kot zadostno večino, med tem ko je bil četrti sklep podprt tudi s strani občinskih svetnikov, ki so bili člani Komisije za izbor upravljavca DRL, saj niso želeli ovirati možnosti za odprtje in razvoj DRL.

Vendar s to potezo celotna zgodba še zdaleč ni bila končana, saj je bil na naslednji, to je 12. redni seji Občinskega sveta z dne 5. 7. 2016, zopet z zadostno večino sprejet sklep,  s katerim je bila potrjena vsebina predloženega Sporazuma o partnerstvu med Občino Vrhnika, Zavodom Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika in Muzejem in galerijami mesta Ljubljane za izvedbo projekta vzpostavitev upravljanja razstavišča Moja Ljubljanica, ki je bilo izvedeno v sklopu projekta Doživljajsko razstavišče Ljubljanica – akronim Ljubljanica, v okviru katerega naj bi MGML, to je gospa Irena Šinkovec, usposabljal ZIC, da bo lahko sčasoma, predvidoma v 3 letih, prevzel samostojno upravljanje DRL.

zarota1Temu je nato septembra 2016 sledilo slavnostno odprtje DRL, ki se ga je udeležil najvišji državni vrh z dr. Mirom Cerarjem, predsednikom Vlade RS na čelu, ki jim je bil ta projekt predstavljen kot primer vzornega, strokovnega in sistematičnega vodenja tega unikatnega projekta državnega pomena in to kljub, kot je v svojem govoru povedal župan, gospod Stojan Jakin, pomislekom nekaterih posameznikov. Kaj menite katerih ?

Nato se je dne 21. 9. 2017 zgodila 20. redna seja Občinskega sveta, na kateri je bil pred komaj dobrim letom sprejet tripartitni sporazum med Občino Vrhnika, ZIC in MGML na predlog občinske uprave spremenjen tako, da je bil ZIC iz tega sporazuma izločen, celotno upravljanje pa preneseno na MGML in s tem na gospo Ireno Šinkovec. Seveda je tudi ta predlog dobil več kot zadostno podporo v Občinskem svetu in to kljub temu, da so bili seznanjeni, da MMGL oziroma gospa Irena Šinkovec, ne opravlja svojega dela, ki ga ima oziroma ga je imela v DRL skladno s tem sporazumom in s pogodbo, programe, ki bi jih morala pripravljati sama oziroma MGML in nihče drug, pa je predala v pripravo študentki 2. letnika hortikulture, in sicer na podlagi programov, ki jih je ZIC oblikoval v ponudbi za prijavo na razpis za izbor upravljavca DRL, ki jo je ta ista gospa Irena Šinkovec, kot članica komisije za izbor upravljavca DRL, ocenila kot nekaj najslabšega, kar je videla v svoji karieri.

secret4Dovolite nam, da na tem mestu ponovimo besede iz dopisa gospe Irene Šinkovec z dne 28. 6. 2017, to je pred prej navedeno sejo Občinskega sveta, naslovljene po e-pošti gospodu Stojanu Jakinu, župani in gospodu Janku Skodlarju, podžupanu občine Vrhnika, nekaterim drugim v občinski upravi in ZIC, citiramo: » … tekom izvajanja projekta Vzpostavitev upravljanja razstavišča v Kulturnem centru in razstave moja Ljubljanica se je izkazalo, da javni zavod ZICV ni ustrezna rešitev za dolgoročno upravljanje razstavišča. Problematika je bila predstavljena tako na SVRK, kot tudi na Ministrstvu za kulturo RS (celoten dosje dokumentacije je dostopen pri nosilcu projekta v Občini Vrhnika). S strani  nosilca projekta Občine Vrhnika je bil podan predlog, da do zaključka usposabljanja programske ekipe, dela in naloge partnerja 1 (ZICV) prevzame partner 2 (MGML), ki poleg programskega modela pripravi tudi poslovno/produkcijski model z usposobljenimi strokovnjaki za samostojno upravljanje razstavišča v prihodnosti. Po zaključku projektnega dela usposabljanja, bo nosilec projekta Občina Vrhnika razstavišče predal v dolgoročno upravljanje organizaciji, ki bo dela izvajala skladno z rezultati usposabljanja, s cilji projekta EGP in razvojnimi strateškimi načrti lokalne skupnosti. MGML bo po predaji razstavišča v upravljanje še naprej izvajal javno državno službo na razstavljeni zbirki …« konec citata.

Skratka. ZIC za vsako ceno ven in to na čim bolj grd način, MGML oziroma gospa Irena Šinkovec, ki konec koncev ni MGML, pa je edina najbolj sposobna, dosledna, učinkovita in primerna, njeni partnerji iz ozadja pa v stalni pripravljenosti prevzeti upravljanje tega, za občino zelo pomembnega in kar ne gre spregledati, nesramno dragega projekta.

polis5Ob tem tudi ne moremo spregledati dejstva, da so vsi ti manevri, ki se vlečejo že iz leta 2015, pravzaprav način, kako upravljanje DRL pripeljati v »prave«  roke in organizaciji, kot jo vidi gospa Irena Šinkovec, ki je tudi na tej seji Občinskega sveta na razprave in vprašanja posameznih opozicijskih svetnikov odgovarjala z grožnjo »bom pa pobrala najdbe in jih odnesla v Ljubljano«, kar pa ni zbudilo pozornosti občinskih svetnic in svetnikov, ki že ves podpirajo vse županove in podžupanove predloge ter »tihe« predloge gospe Irene Šinkovec.

In da ne bi postalo nezanimivo, je prišla na vrsto 21. redna seja Občinskega sveta, ki je potekala dne 19. 10.2017. Na tej seji je pod točko »Vprašanja in pobude članov Občinskega sveta« Pavle Oblak, predstavnik LO SLS v Občinskem svetu vprašal gospoda Stojana Jakina, župana in gospoda Janka Skodlarja, podžupana občine Vrhnika, če se v zvezi z upravljanjem DRL kaj dogaja in dobil odgovor, da seveda nič razen tega, kar je že bilo na prejšnji seji Občinskega sveta.

Nato jim je postregel z pisnimi argumenti, in sicer:

Takoj po prejšnji, to je 20. redni seji Občinskega sveta, ko je bila izglasovana sprememba tri partitnega sporazuma v zvezi z upravljanem DRL, s katero je bil ZIC izločen iz njegovega upravljanja, je bila na Vrhniki ustanovljena nova zadruga ZA.POLIS, zadruga za kulturo z.o.o., s sedežem Na klisu 14, Vrhnika.

secret1Njena temeljna dejavnost so muzeji in galerije, njeni ustanovitelji pa (podatki so javni): Jernej Fefer, Irena Oblak, Žiga Gruden, Helena Šneberger Mandelj, Ksenija Mulej in Andrej Marković, pri čemer so štirje od njih, to so Irena Oblak, Helena Šneberger Mandelj, Ksenija Mulej in Žiga Gruden, na plačilni listi občine Vrhnika.

Mimogrede ! Če ste se v tem času, ali točneje na dan primopredaje poslov med MGML in ZIC, pri MGML zanimali na primer za najem dvorane v DRL, ste že dobili  odgovor, da se za vse v zvezi s tem (naročilnica, podatki o TRR in plačilo) obrnite na zadrugo ZA.POLIS z.o.o., Vrhnika oziroma, da je MGML v tem času v fazi menjave upravljavca DRL in vam bodo zahtevane podatke posredovali v najkrajšem času.

ZA_POLIS

To pa seveda pomeni le eno ! Da je MGML oziroma gospa Irena Šinkovec končno za dolgoročno upravljanje našla »organizacijo, ki bo dela, to je upravljanje DRL, izvajala skladno z rezultati usposabljanja, s cilji projekta EGP in razvojnimi strateškimi načrti lokalne skupnosti«. Organizacijo oziroma upravljavca, ki je očitno več kot dovolj strokoven, kadrovsko usposobljen, ima vse strokovne reference in ustreza ciljem EGP in kar je najpomembnejše, ima vso potrebno podporo, tako gospoda Janka Skodlarja, podžupana občine Vrhnika in gospe Irene Šinkovec, strokovne vodje projekta DRL, brez katere v zvezi s tem, pa tudi s čim drugim, na Vrhniki tako in tako nič ne gre.

Ob tem pa vsi ti akterji pozabljajo na nekaj. In sicer, da DRL kot projekt v sedanji obliki ni padel iz neba, ampak da je bilo vanj vloženega kar precej denarja. Denarja državnega in občinskega proračuna pa tudi denarja iz evropskih mehanizmov. In koliko je bilo tega denarja ?

NO_06Sam projekt DRL je stal 1.271.051 EUR, od tega je bilo 420.981 EUR iz občinskega proračuna, 846.063 EUR iz EU transferjev ter 4.008 EUR domačih partnerjev.

Pri tem ne smemo pozabiti, da je projekt v obliki stalne razstave umeščen v objekt, ki ga je bilo treba kupiti, preurediti, energetsko sanirati in mu omogočiti dostop ter zunanjo ureditev, kar seveda v sorazmernem delu pripada tudi temu projektu.

Tako je bil strošek nakupa objekta z knjižnico 2.612.826 EUR, od tega 457.410 EUR iz državnega proračuna ter 2.155.416 EUR iz občinskega proračuna.

Objekt je bilo treba tudi energetsko sanirati, kar je stalo dodatnih 1.362.394 EUR, od tega 863.138 EUR iz državnega proračuna in 499.256 EUR iz občinskega proračuna.

Zunanja ureditev objektov pa je stala dodatnih 426.449 EUR iz občinskega proračuna.

K temu moramo dodati še sredstva občinskega proračuna, potrebna za kritje razlike stroškov upravljanja DRL, ki so v letu 2017 znašala 100.000 EUR, za leto 2018 pa je v ta namen predvidenih 80.000 EUR iz občinskega proračuna.

Skupaj je tako ureditev objekta v sedanji obliki z ureditvijo okolice, brez opreme učilnic, ki so v 3. nadstropju in brez opreme telovadnice, znašali 5.672.720 EUR, od tega 1.320.548 EUR iz državnega proračuna, 846.863 EUR iz EU transferjev ter 3.502.102 EUR iz občinskega proračuna, če zanemarimo 4.008 EUR domačih partnerjev in sredstva sofinanciranja programov upravljanja.

CAM04067In potem se je nekdo odločil, da to brez, da bi za to koga vprašal, preda v brezplačno upravljanje garažnemu podjetju v obliki zadruge, ki je včeraj vzniknilo iz nič in za jasen namen !

Pri tem pa obstaja utemeljena bojazen, da »tihi« prevzem DRL-ja ni končni cilj, ampak je končni cilj  prevzem ZIC-a, vključno s položajem direktorja tega zavoda, ki se mu februarja drugo leto povsem slučajno izteče mandat. Glasovalni stroj župana, gospoda Stojana Jakina, pa preverjeno deluje.

Da je temu, o čemer pišemo res tako, si oglejte naslednjo povezavo:

https://www.mojaobcina.si/vrhnika/org/zavihek/predstavitev/moja-ljubljanica.html

in v njej odprite podstran »Matični podatki«, vse prej navedene številke pa so dostopne na občinski spletni strani v rubriki Občinski svet/Gradiva za seje.

secret5Lahko pa da v trenutku, ko to berete, tega podatka na tej spletni povezavi ni več, ker je umaknjen.

Pričakujemo, da bo sedaj gospod Stojan Jakin, župan občine Vrhnika, vzel te razmere resno in odgovorno ter naredil tisto, kar bi moral že davno, pa se je takim pozivom nekaterih opozicijskih svetnikov le posmehoval. To je takojšnja prekinitev sporazuma o partnerstvu med občino Vrhnika in MGML in z gospo Ireno Šinkovec, in sicer zaradi namernega oškodovanja družbenega premoženja in takojšen začetek postopka ugotavljanja odgovornosti gospoda Janka Skodlarja, podžupana občine vrhnika kot vodje projekta DRL in gospe Irene Šinkovec, kot strokovne vodje tega projekta in ključnega akterja vsega tega dogajanja.

Vsem občinskim svetnicam in svetnikom, ki slepo podpirajo take ideje in s preglasovanjem na sejah Občinskega sveta vse to omogočajo pa predlagamo, da resno razmislijo o tem, kam sodijo in jih sprašujemo:

Ali vas je kaj sram ?

Za zaključek pa le še del dodatnega gradiva za 3. izredno sejo Občinskega sveta z dne 23. 12. 2015 – Uspešno kandidiranje  »DRL« na razpis za sredstva EGP – Tržne možnosti, ki ga je pripravil gospod Janko Skodlar, podžupan občine Vrhnika in strokovni vodja projekta DRL.

??????????Citiramo: “Kompleksna vsebina razvoja vrhniškega prostora iz perspektive reke Ljubljanice bo predstavljena nivojsko in večplastno za različne ciljne publike. Poseben poudarek bo namenjen dinamiki ogleda (slika, zvok, taktili, interakcija, svetlobni in vodni efekti) in sodobnim muzeološkim standardom.

Izkušnja obiskovalca bo večplastna in abstraktno uokvirja tri svetove, ki jih definira prostor reke, kot nosilne gradnice razstave: svet spodaj (podvodni svet, podzemni svet krasa, prostor arheologije, prostor neznanega); svet gladine (nivo vmes, prehajanje enega sveta v drugega, ravnina/tok vode – tok časa); svet zgoraj (svet ob reki, svet ljudi, svet neznanega).

??????????Investicija bo zapolnila vrzeli v dostopnosti do kulturne in naravne dediščine najširši javnosti in omogočila kvalitetnejše življenje lokalnim prebivalcem. Z vzpostavitvijo osrednje informacijske točke bo ustvarjen potencial za izobraževalne, vzgojne, prostočasne in turistične dejavnosti, za razvoj kreativnih industrij, ohranjanje starih obrti in nesnovne dediščine ter s tem zvišana kvaliteta življenja v mestu in širši regiji ter ustvarjena nova delovna mesta. Hkrati bo omogočena vzpostavitev povezave med dvema najbolj obiskanima turističnima destinacijama v Sloveniji (Postojna – Ljubljana) in omreženje lokacij v porečju Ljubljanice s kvalitetno, interaktivno in doživljajsko točko v središču Vrhnike.

Zaključne ugotovitve:

Po izvedbi operacije bo prišlo do izboljšanja ekonomskih kazalcev območja, ki bodo imeli za posledico povečanje blaginje lokalnih prebivalcev, občine in države. Naložba bo dodala vrednost endogenim potencialom”. Konec citata.

Občanke in občani občine Vrhnika, presodite sami.

Mi pravimo, dovolj je!

Lista za razvoj vrhniškega podeželja

Objavljeno v Novičke, Občinska uprava, Turizem | Pusti Komentar

19.10. 2017 – 21. redna seja OS Občine Vrhnika

Vprašanje (mag. Viktor Sladič): “Hvala, par vprašanj. Bom kar prebral, kaj sem si zapisal. Eno se nanaša na sprehajalno pot skozi Retovje. Verjetno nekateri veste se je nedavno na srečo pa pred deževjem med sprehodom po občinski poti v Retovju huje poškodoval starejši občan. Iz meni sicer neznanega razloga je pri plezališču padel v strugo Ljubljanice, na levem delu, utrpel hujše poškodbe, večkratni zlomi na obeh nogah, zlomljena trtica in tako naprej. V primeru višjega vodostaja bi zagotovo utonil. Do nesreče je prišlo pa točno na mestu, na katerem je med obiskom delegacije iz krajinskega parka v Ljubljansko barje v Retovju in Občine v letu 2011. Krajevna skupnost je predlagala postavitev varnostnih ograj, vendar do tega ni prišlo. Ob tem je pa seveda treba vedeti, da je treba ob postavitvi varnostnih ograj bilo treba tudi nujno popraviti tudi betonske vodne propuste, ki ji je že dobro načel zob časa oz. jih je močan vodni tok na večjih mestih močno poškodoval in spodjedel. In sedaj sprašujem, nisem se hotel oglašati pri rebalansu, ker je to pač nemogoče reševati z rebalansom, lahko pa z proračunom za 2018, kašne so možnosti, da se uredijo betonski propusti teh dveh izvirov pod plezalno steno in pa seveda namesti varnostna ograja na tem delu, ker njeno nameščanje na gnil material je nesmiselno, jaz mislim na celovito ureditev in ali je mogoče, da to investicijo, ki je po moji oceni nujna, ali bomo čakali, da kdo umre, kot pred časom v Ajdovščini pa pred leti na Klisu iz podobnih razlogov, da bi v proračun za dva osemnajst umestili to postavko, se pravi ureditev vodnih propustov in namestitev varnostnih ograj na teh izpostavljenih točkah v Retovju. Seveda v tem času, ko po moji oceni, začnete s postopki pač priprave dokumentacije in vsega potrebnega, ker gre le za zavarovano območje, da bi do tega prišlo. To je pač moje vprašanje in pobuda.”

Odgovor (Oddelek za okolje in komunalo): “V okviru pregledniške službe, ki se izvaja na JP KPV d.o.o., se 4 krat na leto izvede pregled propustov na občinskih cestah. V kolikor bo potrebno bosta objekta detajlno pregledana ter izdelan načrt za njuno sanacijo. V okviru projektne dokumentacije pa bi pridobili tudi projektne pogoje in soglasja pristojnih soglasodajalcev za postavitev varnostnih ograj.”

Vprašanje (mag. Viktor Sladič): “Potem bi imel tudi kar se tiče, no to se ne nanaša na promet, križišče Sušnikova – Tržaška. Mogoče sem za to bolj občutljiv, ker se tam vozim. Levo in desno, v smeri proti Vrhniki so parkirna mesta in kdor koli zavija na tem križišču levo, ali desno ima v primeru parkiranih vozil popolnoma nepregledno cesto in v bistvu večkrat je to čista loterija. Ni avta, štartaš, v tistem momentu je, ker se dejansko levo in desno nič ne vidi. Dajem pobudo oz. sprašujem, če bi lahko zadevo predstavili Svetu za preventivo, da razmisli ali obstaja možnost, da bi dve parkirni mesti levo in desno umaknili, ker s tem bi omogočili pregled nad prometom na Tržaški cesti in varno zavijanje levo in desno, pa ogledala seveda na drugi strani, ali pa mogoče, če Svet oceni samo ogledalo, da ne izničujemo parkirnih mest in, da se zagotovi preglednost Tržaške ceste.”

Odgovor (Oddelek za okolje in komunalo): “SPVC je predmetno zadevo že večkrat obravnaval in edina možnost je ukinitev parkirnih mest. Parkirna mesta se bodo ukinila v roku 2 mesecev.”

Vprašanje (mag. Viktor Sladič): “Kar se prometa tiče imam še eno vprašanje, na osemnajsti seji sem vprašal, če je možno, da bi Občina pristopila izgradnji krožišča na križišču, na sedanjem križišču pri prehodu Siliko v Kulturni center, ker je tam šola. Jaz sem šel potem še enkrat si pogledati, nikjer ni oznake, da je tam šola, nihče, ki se vozi iz katere koli strani ne ve, da je tam šola. Piše knjižnica, niti tega ne piše, da je Doživljajsko razstavišče tam, še manj pa, da je šola in predlagam, da se postavijo oznake ustrezne, ali šolska pot, otroci na cesti, karkoli, ki bi označevala pač nevarnost, ki jo pač otroci, ki hodijo v šolo, misli, ki opozarjajo na otroke, ki hodijo tam v šolo in, da vsaj v neki meri zagotovimo to varnost, če sem pa prav razumel gospoda podžupana naj bi pa se celovito urejala ta križišča tudi v okviru tega projekta Ureditev kolesarske in šolske poti, ampak do takrat bo verjetno še dolgo časa. Dajem pobudo, da se vsaj namestijo ustrezne oznake, ki bodo opozarjale voznike, da se tam nahajajo otroci in pa šola. Je čas potekel ali lahko še na hitrco? Za vsako vprašanje imam tri minute.”

Odgovor (Oddelek za okolje in komunalo): “Občina Vrhnika je izdala soglasje za sofinanciranje označitve ”ŠOLA” dne 26. 4. 2017 in nalog s strani DRSI je bil izdan dne 27. 6. 2017. Dela so bila opravljena 13. 9. 2017 (v prilogi so slike).”

 Slika_21_seja

Objavljeno v Vprašanja | Pusti Komentar

Podpisana pogodba za gradnjo prizidka Zdravstvenega doma Vrhnika

Župan občine Vrhnika dne 11. 10. 2017 z izbranim izvajalcem AS Primus podpisal pogodbo o gradnji prizidka Zdravstvenega doma Vrhnika (obvestilo na mojaobcina.si)

Predvidena vrednost po investicijskem programu z dne 8.5.2017 znaša 2.418.135 EUR z DDV (brez opreme, brez zemljišča in brez komunalnega prispevka).Načrtovana vrednost iz osnutka proračuna za leto 2018 znaša 2.455.930,76 EUR z DDV. Pogodbena vrednost znaša 2.433.792 EUR z DDV ali 2.127 EUR za m2 gradnje, in to izključno iz sredstev proračuna občine Vrhnika.

 VSE SE UJEMA !

Investicija bo končana ravno v času volitev novega župana drugo leto!

Da ne bo pomote! Nobenega vprašanja ni o tem, ali potrebujemo večji in sodobnejši Zdravstveni dom, ker ga, če želimo, da se bodo v njem izvajali vsi, za občane naše, pa tudi sosednjih občin potrebni programi, brez dvoma potrebujemo.????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????

Vprašanje pri tem je, ali ga potrebujemo za vsako ceno in morda na koncu tudi na način, na katerega opozarja Nadzorni odbor, ki je v zvezi s tem projektom občinski upravi že podal določena priporočila.

In če je interes za vključitev v to območje zdravstvene oskrbe res pokazala tudi občina Horjul bi pričakovali, da bo k tej investiciji tudi kaj prispevala, pa ni.

V informaciji, objavljeni na mojaobcinavrhnika.si z dne 11.10.2017 je tudi navedeno, da izvajalec del na Vrhniki ni neznanec, saj je poskrbel za energetsko sanacijo Kulturnega centra Vrhnika (za 1.362.394 EUR) in opremo omenjenega centra (574.687 EUR brez opreme knjižnice), je pa tudi izbrani izvajalec za gradnjo prizidka pri Slomškovi osnovni šoli (proračunska vrednost 1.055.800 EUR ali okroglih 1.680 EUR za m2 gradnje).

Skupaj do sedaj za AS Primus: 5.426.673 EUR

 Občanke in občani občine Vrhnika, presodite sami !

Objavljeno v Novičke, Proračun | Pusti Komentar