Lista za razvoj Vrhnike in podeželja

Vprašanje:

mag. Viktor Sladič:

Hvala. Imam vprašanje povezano s cesto Podčelo – Ulovka. Namreč, ko se je ta investicija izvajala je bilo na tem svetu več vprašanj vezanih na to investicijo in v enem odgovoru ste podali oz. v enem tem delu ste podali pojasnilo, da je pač ta investicija potrebna zato, ker gospod Marolt načrtuje gradnjo zimsko rekreativnega ne vem kakšnega turističnega centra na Ulovki in, da je pač treba stopiti naproti in zagotoviti ustrezno infrastrukturo. No sedaj ta infrastruktura v smislu solidne, s kolesom lepo prevozne ceste in tudi z avtomobilom je, pa me zanima, če je narejena kakšna strategija razvoja turizma sedaj na tem območju glede na to, da je bila obrazložitev o potrebnosti investicije vezana ravno na to in, če je ali jo je mogoče videti in, če ni, zakaj ni.

Stojan Jakin:

Pa bi najprej na prvo vprašanje dal. Ne, da se to dela zaradi Marolta ampak tudi zaradi njega. Da ne bo izpadlo na koncu, da samo zaradi njega. Dejstvo je, da je on, ima neke projekte za gor. Do prihodnje seje bomo skušali od njega tudi dobiti pojasnila, kaj več. Vem pa da je gor Ulovka glavni problem lastništvo zato je tudi celotno smučišče ustavljeno.

Odgovor:

Razvoj športno rekreacijskega centra Ulovka je še vedno v planu lastnika zemljišč na Ulovki. Je pa vezano na njegovo finančno stanje, sodelovanje lastnikov zemljišč, po katerem poteka tudi del smučišča, vremenskih danostih (slabe zime v smislu snežnih padavin, previsoke temperature …). Načrti so zaenkrat vezani predvsem na zasebne investicije. Za poletno športno rekreacijsko dejavnost na Ulovki in Zaplani pa so investicije v teku saj je lažje investirati (izgradnja tenis igrišč, kolesarjenje, lokostrelski tabori …) Aktivnosti se tudi izvajajo v smislu promocije ter dopolnjevanje ponudb z naslova turizma in predstavitve naravnih in kulturnih znamenitosti ter vrednot Ulovke in Zaplane.

 Odgovor pripravil: Oddelek za prostor

Vprašanje:

mag. Viktor Sladič:

Hvala, tudi dober večer v mojem imenu. Govorimo sedaj o odgovorih na vprašanja iz prejšnje seje? Tako. Ja, glede tega odgovora na moje vprašanje moram reči, da nisem povsem zadovoljen. Predvsem je odgovor izredno formalističen in strogo uradniški, ne daje pa odgovora na vprašanje, ki je bilo konkretno, to se pravi kdaj bo Občina, oz. ustrezne službe označili objekte, ki so vpisane v register nepremične kulturne dediščine in pa kdaj se načrtuje, oz. na kakšen način ta prenova. Nisem pa želel razpravljati o tem zato, ker sem pripravil pisna vprašanja pri naslednjem delu, pa ker sem novinec, relativen novinec, tega še nisem uporabil na seji, bi vprašal, pisna vprašanja dam potem, ko bom imel konkretno vprašanje, vam ga izročim sedaj? Tako, da z odgovorom nisem zadovoljen, pričakujem pa poglobljen odgovor v okviru vprašanj, ki jih bom kasneje vložil. Tako da, hvala.

Andrej Kos – vprašanje:

Hvala za besedo, lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu. Jaz imam par vprašanj na temo doživljajskega razstavišča, dobili smo v dodatnem gradivu kar nekaj materiala na temo deblaka, tako, da ga ne bom omenjal in o tem ne bom spraševal, me pa zanima naslednje: kako potekajo dela, ali so zaključena ali smo? Kolikor vem, se je tam nekaj malega program še celo spremenil. Spremenjeno je bilo gradbeno dovoljenje. Sprašujem, če je že pridobljeno uporabno dovoljenje? To je eno vprašanje. Drugo, ali se tam še kaj gradi ali to kar se sedaj dela na tem gradbišču je samo odpravljanje napak, ki so bile ugotovljene na prvem tehničnem pregledu? Tretje, kako se razmišlja o ostalem programu. Sedaj, ko govorimo o programu doživljajskega razstavišča, vedno govorimo samo o deblaku, ampak to je verjetno premalo. Kako se razmišlja o ostalem programu? In zadnje vprašanje, kako poteka razpis, v kakšni fazi smo? In to bi bilo vse, bom pa povedal še eno heretično stran 2 misel, verjetno, verjetno ne bo nobeden zaploskal, ampak jaz razmišljam tako: ker je zgleda rekonstrukcija deblaka relativno ali pa absolutno zapletena in zna biti tudi dolgotrajna, bi za ta čas, če se ta rekonstrukcija meri v letih, rajši postavil repliko, kot bi imel prazno, prazen prostor. Ampak to ni vprašanje, hvala.

mag. Viktor Sladič − odgovor:

Lahko poskusim jaz, pa me ostali člani dopolnijo, ker ni rečeno, da bom povedal vse. To, kar je gospod Skodlar povedal, se sliši lepo in fino in super bi bilo če bi tako bilo, pa žal ni. Namreč komisija se je sestala nazadnje pred dobrimi tremi tedni. Po tem, ko smo člani komisije imenovani s strani Občine, oz. Občinskega sveta, podali pripombe na osnutek razpisne dokumentacije, ki je bila neustrezna, nepopolna, nepopolna celo v tem smislu, da se iz nje ni dalo razbrati, kaj je predmet upravljanja, kaj bo razstavljeno, na kakšen način, pod kakšnimi pogoji. Ni bilo podatkov o objektu in tako naprej, kar pomeni, da potencialni ponudnik niti ne more dati kvalitetne ponudbe in na tem sestanku smo se dogovorili, da Mestni muzej, oz. predstavniki, ki so zastopani v tej komisiji, do pred včeraj štirinajst dni nazaj, se pravi včeraj štirinajst dni nazaj je potekel rok, predložijo popolno dokumentacijo, glede na to, da so se z našimi pripombami strinjali, mi do prvega februarja damo o tej dokumentaciji mnenje in bi šel po tem takem, če bi seveda mi to podprli, razpis drugega februarja na portal EU in bi pač začeli teči formalni roki, problem je v tem, da mi te dopolnjene dokumentacije še vedno nismo dobili, oz. danes sem zasledil na elektronski pošti, da je gospa Šinkovec poslala zunanjemu pripravljavcu, dr. Ferku te dopolnitve, vendar dopolnjene razpisne dokumentacije še vedno nismo dobili v pregled, kar pomeni, da niti niso še vzpostavljeni pogoji za to, da bi bil lahko razpis objavljen na portalu. Zaradi te bojazni sem jaz v imenu kolegov, ki so v komisiji pred prejšnjo sredo poslal elektronsko sporočilo vsem, tudi direktorici Občinske uprave, opozoril na to, da tega še vedno ni, čeprav je rok že en teden potekel in opozoril na to, kaj pomeni vsak dan zamude v primeru, da ne bomo odstopili od datuma otvoritve, oz. po domače povedano obstaja realna možnost, oz. bojazen, da ne bomo imeli upravljavca do otvoritve. To bojazen smo člani komisije izpostavili že na tem zadnjem sestanku. Odgovor predstavnice Mestnega muzeja je bil, da nič hudega, da se nič ne mudi, da nič narobe če nimamo upravljavca do otvoritve. Ker lahko v končni fazi to upravljanje začasno prevzame tudi mestni muzej. Mi smo do tega skeptični, mislim, da nismo imenovali te komisije na tem svetu s tem namenom, ampak s tem, da postopek čim prej steče, da je razpis zunaj, da dobimo ponudnike in da izberemo med temi pač najboljšega, ki mu bomo zaupali upravljanje tega razstavišča, tako da sem jaz osebno zelo skeptičen do tega. Vidi se pa, to moram biti kritičen, pa moram zaključiti s tem komentarjem, da ob tem, ko je bil predlog dan, da se gre v javni razpis, tisti, ki je to predlagal in ki je za tem stal, niti približno ni bil na to pripravljen in to kaže na določeno mero neresnosti, neodgovornosti, nepripravljenosti, na to, da se razpis dejansko izpelje in da se na njegovi podlagi pridobi kvalitetnega upravljavca. Tako da v tem trenutku mi še vedno nimamo dopolnjene razpisne dokumentacije, ki bi nam jo poslal pripravljavec, dobili smo pa podatke, ki naj bi jih pripravljavec vključil v razpisno dokumentacijo, ki jih je danes poslala gospa Šinkovec po e-pošti, če se ne motim.

Vprašanje:

mag. Viktor Sladič:

Hvala. Ena kratka pobuda, vezano na seje, jaz bi predlagal, da gremo nazaj na zapisane magnetograme, ker spremljati potek sej po internetu na ta način kot je sedaj je skoraj nemogoče, ker poslušati štiri ure razgovorov in bi predlagal, da se ti magnetogrami zapisujejo in kot taki objavijo.

Druga pobuda pa je, vsem svetnikom in vsem udeležencem vezano tudi na to, ker je to zelo moteče pri poslušanju, da telefone ugašujemo, ali jih puščamo zunaj pred sejno sobo ali pa vsaj ne imejmo na mizah, ker je to zelo moteče.

Potem imam vprašanje glede mostu čez Črno mlako, med Sinjo Gorico, pa Blatno Brezovico. V decembru je bila postavljena tabla, da je prepoved na osemnajst ton skupne teže. Krajevna skupnost o tem predhodno ni bila obveščena in sprašujejo, zakaj taka omejitev, ker so občani sedaj vsa težja bremena vozili preko Bevk, kar prevoze kurilnega olja, betona, peska, mleka in tako naprej bistveno podraži in pa zanima jih ali je to začasna ali stalna prepoved, ali je ta prepoved zaradi slabega stanja mostu, pa če so predvideni kakšni nadaljnji ukrepi, kot je obnova mostu, izgradnja novega, ker od decembra, razen tega, da je postavljena tabla se ni zgodilo nič.

Odgovor:

SPV Občine Vrhnika je na 4. seji, 28.10.2015, obravnaval pobudo za sprejetje ukrepov glede omejitve uporabe mostu za udeležence v prometu. Pobuda s strani Oddelka za okolje in komunalo je bila podana na podlagi izdelanega poročila o pregledu mostu, ki ga je izdelalo podjetje IKB d.o.o. Ugotovitve iz poročila: »…Potrebi so takojšnji ukrepi in sanacija objekta, tako z vidika nosilnosti kot z vidika varnosti. Do sanacije objekta predlagamo omejitev za tovorna vozila skupne teže nad 18 t.« Na seji je bil sprejet naslednji sklep: »Pred mostom čez Črno Mlako v Sinji Gorici se postavi znak ”prepovedan promet za vozila, pri katerih skupna masa presega 18 ton”. Znak z dopolnilno tablo ”most Črna Mlaka v Sinji Gorici” se postavi tudi v krožišču lokalne ceste v Sinji Gorici in na koncu Bevk, v križišču s cesto h Kaminu, pri objektu Bevke 8« Prometna signalizacija je bila izvedena skladno s sprejetim sklepom. V proračunu za leto 2016 ni zagotovljenih sredstev za obnovo predmetnega mostu. V primeru razpoložljivih sredstev, se bo obnova izvedla v prihodnjem obdobju.

Odgovor je pripravil: Oddelek za okolje in komunalo

Vprašanje:

mag. Viktor Sladič:

Potem imam dve vprašanji v zvezi z komunalnim prispevkom. Verjetno za marsikoga bo novo, za marsikoga tudi ne, namreč Ministrstvo za okolje in prostor je lani pregledalo Odloke, ki jih je Občina posredovala v pregled, Odlok o komunalnem prispevku in pa programu opremljanja in so ugotovili veliko neskladij v Odloku o komunalnem prispevku in so pozvali Občino, da to popravi. Iz odgovora Občine ni bilo razbrati, da bi bila Občina pripravljena ta Odlok spremeniti, zato je ministrstvo lani decembra ponovno pozvalo Občino, da v devetdesetih dneh Odlok o komunalnem prispevku popravi, gre med drugim tudi za stvari, na katere smo ves čas v fazi sprejemanja opozarjali, da niso skladni z zakoni, pa ste vseeno izglasovali tisti, ki ste pač tajno glasovali za tak Odlok in seveda je ministrstvo potem tudi opozorilo, če to ne bo storjeno v devetdesetih dneh, da bodo ravnali v skladu z Zakonom o državni upravi, kar pomeni, da bo predlog za začetek ustavne presoje tega Odloka, pa me zanima zakaj ne upoštevamo mnenj pristojnega ministrstva in pa zakaj ne gremo v spremembo Odloka, ker je evidentno, da je v teh določbah neskladje.

Odgovor:

Občina Vrhnika je v letu 2014, po sprejetju Odloka o občinskem prostorskem načrtu pristopila k pripravi novih odlokov, ki bodo podlaga za izračun komunalnega prispevka. Da bi pri odmeri komunalnega prispevka pravilno upoštevali velikost parcele, smo ministrstvo zaprosili za sestanek, na katerem bi nam navedeno pojasnili in bi se dogovorili o pravilnosti priprave odloka. Pridobljeno mnenje smo upoštevali in ga oblikovali v ustreznih členih v odlokih. Sestanek je bil 19.11.2014. Pojasnjeno je bilo, da se pri odmeri novogradnje, za odmero KP, upošteva stavbni del zemljiške parcele, gradbeno parcelo pa če jo določi projektant v PGD, za obstoječe objekte pa lahko v primeru, da ni določena gradbena parcela, uporabimo določila iz prostorskega akta občine. Z naše strani je bil podan predlog navajanja velikosti parcel v odlokih za objekte, ki nimajo določene gradbene parcele ali zemljiška parcela ni v celoti zazidljiva (obstoječi objekti) v skladu z določili iz veljavnega občinskega prostorskega akta. Predlog je bil s strani ministrstva kot pravilen tudi potrjen. Na sestanku so bili s strani ministrstva prisotni gospod Luka Ivanič in gospoda Janez Vuk in Matija Kralj. Sprejeta odloka smo v skladu štirinajstim odstavkom 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju posredovali na Ministrstvo za okolje in prostor, kjer so ga podrobno pregledali in podali ugotovitve ter nam v zadnjem dopisu določili, da Občinski svet v 90 dneh sprejme popravke odloka. V dopisu ministrstva so pripombe na odlok izključno v delih, ki obravnavajo parcelo, ki se naj upošteva pri odmeri komunalnega prispevka. V odloku je definirana površina parcele za obstoječe objekte (povzame se dejansko površino, če je večja kot je predvidena v OPN, jo povzamemo po OPN), kar je bilo smiselno potrjeno že na sestanku 19.11.2014. Sedaj v dopisu pripomb na odlok to po mnenju pripravljavca dopisa ni več možno (dopis je pripravil gospod Janez Vuk). Za odmero obstoječih objektov je napisano, da se sme določiti velikost parcele na način: stavbišče x 1,5. Na podlagi navedb v dopisu ministrstva smo zaradi nejasnosti pripomb in drugačnih stališč na sestanku v letu 2014, pripravili dopis, s katerim smo dodatno pojasnili naša stališča o parceli. Ministrstvo je z dopisom z dne 14.12.2015 predlagalo, da Občinski svet v roku 90 dni od prejema tega dopisa sprejme popravke. Glede določenih nejasnosti v zvezi z določitvijo velikostjo parcele pri odmeri komunalnega prispevka in zaradi drugačnega stališča ministrstva v letu 2014, smo ministrstvo ponovno zaprosili za srečanje, na katerem bi še natančneje pojasnili naše stališče in na katerem bi se razrešile navedene dileme in poskusilo zavzeti stališče, ki bi bilo sprejemljivo za obe strani in ki bi nam omogočalo pravilno, zakonito in pravično obračunavanje komunalnega prispevka. Na sestanku smo želeli, da so poleg pripravljavca dopisa, prisotni tudi sodelavci ministrstva, ki pokrivajo področje obračuna komunalnega prispevka. Srečanje je bilo dne 9. 3. 2016 na Direktoratu za prostor, graditev in stanovanja. Prisotni smo bili: Barbara Radovan, direktorica, Luka Ivanič, Janez Vuk, Aša Rogelj, Matija Kralj (MOP), Stojan Jakin, Marija Ana Jakše, Vesna Kranjc (Občina Vrhnika), Marinka Konečnik Kunst (ZUM), Igor Dimnik (Kaliopa). Podana so bila dodatna pojasnila glede termina parcela in upoštevanja njene velikosti pri odmeri komunalnega prispevka, ki so navedeni v Odloku o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 427/2015), v nadaljevanju odlok, in pojasnili, da je za odmero komunalnega prispevka za obstoječ objekt, Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (Ur.l. št.: 95/2007) v nadaljevanju pravilnik, v delu, ki navaja upoštevanje velikosti parcele za obstoječe objekte, preohlapen. Ugotovljeno je bilo, da zakonodaja ni povsem jasna in da so predpisi dokaj dvoumni, da pa je zagotovo pravično, da se kom. prispevek odmerja za nove in že obstoječe objekte na istih temeljih. Dogovorjeno je bilo, da občina v roku 14 dni ponovno pisno pripravi svoje stališče z utemeljitvami in ga posreduje na Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, kjer se bodo opredelili glede morebitnih nepravilnosti našega odloka.

Odgovor je pripravil: Oddelek za okolje in komunalo

Vprašanje:

mag. Viktor Sladič:

In pa drugo vprašanje, kar se tiče komunalnega prispevka, je pa vsaj Občinski upravi znana sodba Upravnega sodišča, gre za zadevo občan proti Občini Vrhnika, ki je vložil vlogo za gradbeno dovoljenje po uveljavitvi OPN-ja Občina pa v šestih mesecih ni sprejela novega odloka in bi morala prispevek obračunati po državnem pravilniku, pa mu ga je po Odloku iz leta 2009. Sodišče je ugotovilo, da je Občina tukaj kršila zakonodajo, da ima občan prav, da ima Občina narobe, odpravilo Odločbo in naložilo Občini, da ukrepa v skladu z zakonom, oz. predpisom, pa je Občina ravnala ravno obratno, odmerila mu je po novem Odloku, celo razpravljala je v obrazložitvi Odločbe, kako sodišče ni pravilno ugotovilo stanja in ni zadosti obrazložilo, pa me zanima zakaj tako ravnanje, zakaj taka ignoranca sodnih odločb in čemu seveda to služi in pa kako mislite ravnati v ostalih podobnih primerih, ki se nanašajo na sodbo Upravnega sodišča. Sedaj sem pa prišel na ta vprašanja, za katera sem prej povedal, da jih imam v pisni obliki, sprašujem župana, glede na to, da imam samo še trideset sekund časa, ali jih preberem ali vam jih izročim, pa samo svetnikom povem, na katera področja se nanašajo, da ne bi …

Stojan Jakin:

Najbolje, da jih izročite, zato ker ne bi šli čez, ker bo časa zmanjkalo.

Odgovor:

Občan je izdano odločbo o odmeri komunalnega prispevka za priklop novega objekta na komunalno infrastrukturo izpodbijal v upravnem sporu. Upravno sodišče je s Sodbo v imenu ljudstva pod opr. št. I U 890/2015-11 z dne 17.12.2015 ll odločbo o odmeri komunalnega prispevka odpravilo in zadevo vrnilo organu v ponovni postopek. V obrazložitvi sodbe je Upravno sodišče zavzelo stališče, da je bila odmera komunalnega prispevka v nasprotju z enajstim odstavkom 79. člena ZPNačrt, ker je bil Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju občine Vrhnika (Naš časopis št., 362/2009 in točka 2 stran 19 407/2013), na podlagi katerega je organ s prvotno odločbo o odmeri komunalnega prispevka odmeril komunalni prispevek, sprejet 14.7.2009, to je pred uveljavitvijo Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (OPN, Ur. l. RS, št. 27/14 z dne 18.4.2014), ki je začel veljati 3.5.2014. Občina Vrhnika je na podlagi novega OPN sprejela Odlok o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika, objavljen dne 25.5.2015 (v nadaljevanju Odlok o komunalnem prispevku), in Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika, objavljen dne 29.6.2015 (v nadaljevanju Odlok o programu opremljanja). Z navedenima odlokoma je Občina Vrhnika sprejela program opremljanja z merili in podlagami za odmero komunalnega prispevka za vso obstoječo komunalno opremo na območju celotne občine, zaradi česar mora komunalni prispevek odmerjati na podlagi Odloka o komunalnem prispevku in Odloka o programu opremljanja. Ker je bila sodba Upravnega sodišča izrečena v času, ko sta že veljala Odlok o komunalnem prispevku in Odlok o programu opremljanja in ker je prvostopenjski organ moral ponovno odločati je pri svojem odločanju moral uporabiti predpis, ki velja v času odločanja kot to narekuje načelo zakonitosti v upravnem postopku iz 6. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04, 119/05, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13). Upravno sodišče je v obrazložitvi svoje sodbe zapisalo še, da v obravnavanem primeru parcela objekta ni določena, zaradi česar naj bi organ moral komunalni prispevek odmeriti na podlagi drugega odstavka 5. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 95/07), to je, pri odmeri komunalnega prispevka bi moral upoštevati površino stavbišča pomnoženo s faktorjem 1,5. Svojega stališča Upravno sodišče ni konkretno obrazložilo, ampak je zgolj pavšalno zapisalo, da naj bi bilo v obravnavanem primeru že na prvi pogled jasno, da stavbno zemljišče v smislu ZPNačrt ne more predstavljati zemljišče v obsegu, ki je bil upoštevan v odmeri komunalnega prispevka. Organ je v ponovljenem postopku odmere komunalnega prispevka upošteval stavbno zemljišče, kot je citirano v vodilni mapi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga je občan priložil svoji zahtevi za odmero komunalnega prispevka, kar je v skladu s Pravilnikom o merilih za odmero komunalnega prispevka (Ur. l. RS, št. 95/07), v nadaljevanju Pravilnik in na podlagi Odloka o komunalnem prispevku. Odlok o komunalnem prispevku v prvem odstavku 4. člena določa, da se podatki o površini parcele povzamejo iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelanega v skladu z vsemi zahtevami po predpisih o graditvi objektov. Pravilnik v drugem odstavku 5. člena nadalje določa, da se pri površini stavbnega zemljišča upošteva velikost parcele. Če parcela objekta ni določena, se upošteva stavbišče x 1,5. Iz citirane določbe Odloka o komunalnem prispevku izrecno izhaja, da mora organ podatke o površini parcele povzeti iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Tako postopanje organa, ki ima torej podlago v Odloku o komunalnem prispevku, pa ne nasprotuje citirani določbi Pravilnika, o čemer se je že izreklo Upravno sodišče, ki je v svoji sodbi opr. št. I U 1112/2011 zapisalo, da je upravni organ dolžan odmeriti komunalni prispevek v zvezi z načrtovano spremembo namembnosti v obsegu, kakršen je prikazan v PGD. Občina Vrhnika se je pri tej odločitvi oprla tudi na mnenje ministrstva, ki je v enem izmed dopisov (PRILOGA 1) enako stališču občine in navaja, da se za potrebe odmere komunalnega prispevka ne more samodejno uporabljati velikost parcele stavbišče x 1,5, kadar gre za gradnjo objekta za katerega je potrebna projektna dokumentacija.

Odgovor je pripravil: Oddelek za okolje in komunalo

mag. Viktor Sladič:

Kar se tiče nepremičnin v občinski lasti, potem varovanje nepremične kulturne dediščine, sprememb namembnosti parcel v občinski lasti in pa vprašanja glede naravne kulturne dediščine, za katera bi želel pač en kompleksen odgovor, zato bom izročil …

Stojan Jakin:

Hvala lepa! Vse odgovore boste dobili v pisni obliki.

A. Nepremičnine v občinski lasti:

Občina Vrhnika kot dober gospodar na terenu redno pregleduje in preverja stanje svojih nepremičnin – je njiva še njiva, ali jo je že zaraslo grmovje, so strehe stavb še na svojem mestu, ali so že vdrte, ipd.

Vprašanje št. 1: Kaj je to »redno«? Kako pogosto pregledujete stanje nepremičnin na terenu?

 Vprašanje št. 2: Verjetno o pregledu obstajajo zapisniki z ugotovitvami in s predlaganimi ukrepi za zagotavljanje prvotnega stanja (npr. njive) in vrednosti nepremičnin (npr. sanacija strehe, statike …) s terminskim načrtom?

Vprašanje št. 3: So nepremičnine v (so)uporabi zasebnikov (npr. skladovnica drv na občinski parceli) in kako so urejena medsebojna razmerja (s pogodbo na drug ustrezen način)? Ali obstaja seznam uporabnikov teh nepremičnin in kako je ažuren?

 ODGOVOR:

A. Nepremičnine v občinski lasti

Vprašanje št. 1, 2 in 3

Občina Vrhnika je lastnica številni nepremičnin na njenem območju. Zaradi zmedenega stanja evidenc (GURS, zemljiška knjiga in tudi občinske evidence), ki je bila posledica pogostih sprememb zakonodaje in posledično zelo različnih vpisov, smo se pred leti odločili, da bomo postopek urejanja stanja nepremičnega premoženja pričeli z vzpostavitvijo osnovne evidence nepremičnin v lasti Občine Vrhnika. Tako lahko vsakdo na spletni aplikaciji i-Obcina, Kaliopa, pod zavihkom Gurs-Geodetska uprava RS, ZKP-Zemljiško katastrski prikaz, ZKP-posestni listi, ZKP-Lastniki in posestni listi, pridobi informacijo o nepremičninah v lasti oz. solasti občine, države in javnega dobra. Žal pa situacija s to evidenco še zdaleč ni bila rešena, saj so se tekom let v zemljiški knjigi, ki je osnovna baza glede lastništva nepremičnin in iz katere nastajajo vse nadaljnje podatkovne baze, pojavili številni vpisi od enostavnega javnega dobra ali družbene lastnine, do družbene lastnine v lasti nekoga, do Občine Vrhnika pred osamosvojitvijo in po ločitvi Občin Borovnica in Log- Dragomer, raznih skupnosti, ki ne obstajajo več, status pa ni bil urejen ali zemljišč, ki bi po zakonodaji morala biti v lasti bodisi občine ali države, pa to tekom let ni bilo urejeno. Velik delež zadev smo uredili v začetku leta 2014, ko smo pregledali večje število nepremičnin, ki so bile v zemljiško knjigo vknjižene kot javno dobro brez navedbe zemljiškoknjižnega lastnika. Nepremičninam, ki so na podlagi različnih zakonov (Zakon o cestah, Zakon o športu, Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti, Zakon o graditvi objektov …) pridobile status javnega dobra lokalnega pomena, smo v zemljiški knjigi uredili vpis tako, da so sedaj pravilno v lasti Občine Vrhnika z zaznamovanim statusom javnega dobra. Še vedno pa je veliko neurejenega stanja glede družbene lastnine, saj so tudi postopki ravnanja zemljiških knjig po Sloveniji zelo različni, in je zato več postopkov težko združiti v enega, ter raznih skupnosti, katerih pravni naslednik sta občina ali država, pa se z njimi srečamo le tekom posameznih investicij in jih je potrebno prav tako obravnavati vsako posebej. Seveda pa ti postopki niso enostavni niti ne trajajo kratek čas, tako da jih rešujemo postopoma. Ko imamo urejeno zemljiškoknjižno stanje, pa se seveda pojavi problem mej. Pri številu nepremičnin, ki jih ima v lasti Občina Vrhnika, je seveda iluzorno pričakovati, da bi bile vse meje dokončno urejene, saj je to finančno neizvedljivo. Primarno smo v zadnjih leti zelo striktni pri urejanju mej po investicijah rekonstrukcij cestišč, izgradnje pločnikov in podobno, da ne ustvarjamo novih neurejenih razmer. Po vsaki taki investiciji se odmeri cestno zemljišče, odkupi površino na katero z investicijo posegamo oz. če obstaja možnost zemljišče menjamo z zemljiščem v lasti Občine Vrhnika, ki ga ne potrebujemo oz. od strank zahtevamo odkup zemljišč na katera posegajo. Enak postopek uporabljamo tudi pri ureditvah stanja obstoječih kategoriziranih cest. Namesto, da bi zemljišča odkupili, se strankam ponudi odškodnino v obliki zemljišča – stare katastrske ceste, ki leži neposredno ob zemljiščih stranke, seveda po pridobitvi predhodnega soglasja krajevne skupnosti na območju katere ležijo nepremičnine in morebitnih mejašev. Naslednji problem, ki ga zaznavamo pri ureditvi zemljiškoknjižnega stanja, je problem funkcionalnih zemljišč pri blokih. Občine so v preteklosti velikokrat sodelovale pri izgradnji naselij (izgradnja infrastrukture, gradnja na občinskih zemljiščih) ali jih celo gradile. Žal pa se v vseh letih zadeve niso dokončno uredile. Vsak blok ima izbranega upravnika, ki si načeloma prizadeva urediti te zadeve, ker pa to prinaša določene stroške, je izvedba teh postopkov prepočasna. Mnogo nepremičnin, sicer v lasti Občine Vrhnika, so v upravljanju javnih podjetij in zavodov (vrtci, OŠ, ZIC, JP KPV …). Le-ti so dolžni z nepremičninami upravljati kot dober gospodar, v primeru, da se opazi odstopanja oz. smo nanje opozorjeni, se naprej opozori upravljavca in zahteva ureditev stanja. Stanje cestnih nepremičnin, ki so najštevilčnejše zastopane med nepremičninami v lasti Občine Vrhnika, se pregleduje dnevno. Med temi pregledi, se velikokrat opazi tudi druge posege na občinska zemljišča, tako da lahko pravočasno in ustrezno ukrepamo. Cestni nadzornik in JP KPV tudi izdelajo poročila o stanju cestnih nepremičnin in drugih posegov na občinska cestna zemljišča. Občine naj po zakonodaji ne bi imele v lasti zemljišč, ki jih ne potrebujejo za izvedbo njene osnovne dejavnosti (oskrbovanje s storitvami gospodarskih javnih služb, osnovno šolstvo, osnovno zdravstvo, predšolska vzgoja …). Zemljišča, ki jih podedujemo, ali jih po izvedenih meritvah ne potrebujemo, skušamo prodati ali menjati. Določena zemljišča, ki so po občinskem prostorskem planu namenjena točno določenim projektom, pa do časa same izvedbe investicije, dajemo tudi v najem (za vrtičke, povečanje funkcionalnih zemljišč, gostinske vrtove, košnjo …). V najem dajemo tudi dele opuščenih cestnih zemljišč ali obcestnih zemljišč, ki jih zaradi raznih vzrokov ne bi bilo smotrno prodati (možnosti dostopov ali vzpostavitve cest po dolgoročnih planih). Ta zemljišča se pregleduje redkeje, saj so najemniki pogodbeno zavezani, da z nepremičninami upravljajo kot dobri gospodarji, kar v veliki večini tudi počnejo. Kot že navedeno, vidimo problem pri funkcionalnih zemljiščih blokov, saj bi bilo po našem mnenju nedopustno, da bi lastnikom stanovanj, ki so tudi lastniki funkcionalnega zemljišča, zaradi neurejenega stanja ponujali v podpis najemne pogodbe za dele funkcionalnega zemljišča, na katerem stojijo razne skladovnice drv ali imajo urejena parkirišča. Zaposleni na Občini Vrhnika smo tekom terenskih ogledov v delovnem času pa tudi izven delovnega časa pozorni na dogajanja v naši občini, na katera nas opozarjate tudi svetniki in občani, ter jih skušamo sproti urejati. Za zaznane posege odpremo ustrezen spis, če je v naši pristojnosti poskušamo zadevo urediti sami, če to ne gre oz. nismo pristojni, pa kršitelje prijavimo ustreznim službam. Zapisnikov, ki bi se hranili na enem mestu, nimamo, so pa po potrebi deli posameznih zadev.

B. Nepremičnina kulturna dediščina

Občina še posebej pozorno spremlja objekte, vpisane na seznam nepremične kulturne dediščine. V zvezi s tem se postavljajo vprašanja:

Vprašanje št. 4:

Ali obstaja časovni načrt obnove (v smislu ohranjanja) kulturne dediščine.

• v občinski lasti,
• v lasti Krajevnih skupnosti,
• v zasebni lasti.

ODGOVOR:

S časovnim načrtom obnove kulturne dediščine v občinski lasti, v lasti KS in v zasebni lasti ne razpolagamo. Objekti, ki so v registru kulturne dediščine in so v lasti občine, se obnavljajo glede na stanje in potrebe, ob upoštevanju potreb uporabnikov stavb in glede na možnosti zagotavljanja sredstev za obnovo, še posebej pridobitve zunanjih virov.

Vprašanje št. 5:

Pri nepremičninah v občinski lasti, še posebej so pri tem izpostavljeni sakralni objekti, zlasti kapelice, me zanima vloga (oziroma dolžnosti) Krajevnih skupnosti in krajanov pri njihovih obnovah (npr. finančna participacija KS in občanov, skrb za nepremičnino v smislu ohranjanja vrednosti in opozarjanja občine o porušeni statiki, načetem ostrešju, ometu, zahtevek občini za njihovo obnovo, ipd.?

Še posebej me v tem trenutku zanima obnova kapelice (EŠD 11827) v Blatni Brezovici. Kapelica s freskami znamenitega vrhniškega cerkvenega slikarja Simona Ogrina je v zelo slabem statičnem stanju, saj ji v bližnji prihodnosti verjetno grozi (ocenjujem kot laik) porušenje. Posledica, da se prednji del kapelice, gledano proti cesti, nenormalno poseda, ima verjetno več vzrokov, eden od teh je zagotovo povečan promet, zlasti težkih vozil (komunalna vozila, avtobusi, vse večji in težji traktorji). Ob statični prenovi je na kapelici treba »osvežiti« tudi freske (restavriranje) vsaj v petih letih.

ODGOVOR:

Občina Vrhnika vsako leto objavi javni razpis za sofinanciranje obnove sakralnih spomenikov, na katerega se praviloma prijavljajo župnije in krajevne skupnosti. Izkazalo se je, da imajo krajevne skupnosti dober pregled nad stanjem kapelic in da znajo dobro in racionalno organizirati njihovo obnovo ter pritegniti tudi krajane in donatorje. S tem se ohranja pomen tovrstnih objektov in zavest krajanov o pomembnosti ohranjanja kulturne dediščine. Krajevna skupnost Blatna Brezovica lahko prijavi obnovo kapelice že na letošnji razpis – po trenutno znanih informacijah se pripravljajo na prijavo projekta.

C. Sprememba namembnosti parcel v občinski lasti:

Vprašanje št. 6:

Zakaj se zazidljivim občinskim parcelam spreminja namembnost v nezazidljive, ali za to obstajajo kakšne obrazložitve oziroma utemeljitve in kakšne so bližnje usode takih parcel (npr. prodaja?). Če je to res, se vprašanje nanaša tudi na parcelo št. 631/1 v KO Blatna Brezovica, ki naj bi bila še pred letom 2014 zazidljiva, danes pa ni več. Prosim za odgovor in pojasnilo.

ODGOVOR:

Zemljišče s parc. št. 631/1, k.o. Blatna Brezovica, tudi pred sprejemom Občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika (v nadaljevanju: OPN) ni bilo zazidljivo. V prostorskem planu, ki je veljal pred sprejemom OPN, je bilo zemljišče opredeljeno z namensko rabo S – stavbno. Vendar je Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Blatna Brezovica (Naš časopis, št. 304/04, 374/10) določal podrobnejšo namensko rabo, ki je bila »nezazidljiva zelena vrzel« (slika v prilogi). Pri pripravi OPN je bila namenska raba vseh zemljišč, ki so bila opredeljena kot »nezazidljiva zelena vrzel« in so se nahajala na robu naselja, spremenjena v namensko rabo G – gozd oziroma K – kmetijska zemljišča. V naselju Blatna Bezovica sta taki zemljišči dve: parc. št. 631/1 in 644/1, k.o. Blatna Brezovica.

Č. Naravna kulturna dediščina

Vprašanje št. 7:

Kdo skrbi za ažurnost seznama naravne kulturne dediščine. Npr. iz evidence bi že zdavnaj sodil izbris lipe pred gostilno Turšič, mešani drevored listavcev pri trgovini Peugeot (Lev), ginko pred slaščičarno Park in še kaj bi se našlo…

ODGOVOR:

Drevesna dediščina je zaščitena z Odlokom o razglasitvi dreves za dendrološke naravne spomenike (Ur. l. RS, št. 20/1995, Naš časopis, št. 336/2007, 389/11). Lipa pri gostilni Turšič in smreka pod Ljubljanskim vrhom sta bili izbrisani z Odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o razglasitvi dreves za dendrološke naravne spomenike (Naš časopis, št. 336/2007). Ginko pri Mlečni je bil izbrisan z Odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o razglasitvi dreves za dendrološke naravne spomenike (Naš časopis, št. 389/11). Mešani drevored listavcev pri trgovini Peugeot (Lev) pa ni zaveden kot zaščiten z Odlokom o razglasitvi dreves za dendrološke naravne spomenike (Ur. l. RS, št. 20/1995, Naš časopis, št. 336/2007, 389/11).

E. Dostop do vrhniških znamenitosti, Cankar:

Vprašanje št. 8

Kaj se dogaja z dostopom do obnovljenih ostankov rimskega opazovalnega stolpa na Turnovšu, kako je z urejanjem dostopa do grobnice na Drči (smerna tabla namreč še vedno stoji na začetku poti za Raskovec) predvsem pa je zanimiva Cankarjeva spominska tabla na pol poti z najbolj slavospevnimi verzi Vrhnike, prečudnega kraja…?

 ODGOVOR:

Ostanki rimskega zidu na Turnovšah so bili obnovljeni pred več kot 30 leti. Na mestu stolpa je sedaj čebelnjak zasebnika – lastnika parcele. Sedanje stanje zidu ne odraža zgodovine oz. ni bilo obnovljeno v smeri restavriranja in konzerviranja. Zaradi neurejenih lastniških in drugih vprašanj iz preteklosti ter zapletene lastniške situacije tudi v primeru, če bi se v sedanjem trenutku odločili stolp restavrirati, smo se skupaj z ZVKD odločili, da se usmerimo v prezentacijo ajdovskega/rimskega zidu na Zaplani, kjer je tudi velik interes lokalnega gostinca, da se na terenu pokaže ta del zgodovine. Ob tem velja dodati, da je prezentacija na Zaplani smiselna tudi iz vidika, ker se prezentacija rimske zgodovine prepleta z Rupnikovo linijo, oz. ostanki iz druge sv. vojne, navezuje se na ostale planinske in pohodniške poti, ter poti proti Planini. Pri Turnovšah je največji problem, ker stolp stoji na privatnem zemljišču ter je (trenutno) dostop mogoč edino skozi privatno zemljišče, kar je, razumljivo, za lastnika neugodno. V kolikor bi vsemu navkljub želeli prezentacijo tega stolpa, bi morala občina in zasebnik skleniti ustrezen dogovor, nuditi zasebniku pomoč in kompenzacijo, urediti javno dostopno pot, itd… Če bo nekoč tudi privatni interes lastnika dovolj močan (trenutno ni), da vzdržuje in trži ta del dediščine, pa je točka nedvomna zanimiva, da jo v sodelovanju z njim uredimo in predstavljamo javnosti. Do grobnice na Drči je urejen dostop iz Močilnika. Predlagali bomo prestavitev table, da bi usmerjala obiskovalce proti Močilniku.

Vprašanje št. 9

V strategiji razvoja turizma se piše o prenovi Cankarjevih spominskih tabel, oziroma o prenovi in posodobitvi informacijskih tabel z novimi informacijskimi tehnologijami. Zanima me, ali so v načrtu tudi označbe še nekaj značilnih Cankarjevih krajev, kot npr. gostilna ob brvi v Verdu, Jurčeva gostilna pri Enajsti šoli, kdaj lahko pričakujemo informacijske table o še drugih znamenitih Vrhničanih (Sternen, Petkovšek, Marolt, Jelovšek, krasoslovci ipd.)

ODGOVOR:

Na zavodu Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika računajo, da bi se prenove Cankarjevih spominskih tabel lotili v letu 2017, pri čemer se strinjajo tudi z označbami drugih krajev, povezanih s Cankarjem. Prenova je odvisna tudi od možnosti zagotovitve zunanjih sredstev na razpisih. Informacijskih tabel o drugih znamenitih Vrhničanih se zaenkrat še ne načrtuje. F. Stalno vprašanje:

Vprašanje št. 10

Ste v zadnjem času že sprejeli določene ukrepe za zaščito nepremične kulturne (stavbne) dediščine – čas beži, strehe se ugrezajo. Potem pa bo seveda nepremičnina primerna le še za rušitev, na njenem mestu pa nato na primer zgradimo še kakšno več stanovanjsko hišo in podobno. Naštevamo že tretjič ali četrtič: Zakleta graščina (zapiše Cankar), prvotno bivališče premožnejših Jelovškovih, prednikov enega najodličnejših vrhniških županov, skladišče živega srebra, Bricljeva usnjarna, ureditev celovitega kompleksa Lenarčičevega posestva (projekt je lepo zapisan v Vrhniških razgledih), palača vrhniškega mêra Klemenčiča (Impex).

 ODGOVOR:

Kot smo navedli že v odgovoru na 4. vprašanje, se objekti, ki so v registru kulturne dediščine in so v lasti občine, obnavljajo glede na stanje in potrebe, ob upoštevanju potreb uporabnikov stavb in glede na možnosti zagotavljanja sredstev za obnovo, še posebej pridobitve zunanjih virov. V zadnjem času proučujemo možnosti obnove stavbe na Tržaški 23, predvsem glede pridobitve evropskih sredstev za obnovo v primeru namenitve stavbe za potrebe oddelkov šole z nižjim izobrazbenim standardom in posebnega programa, s čimer bi hkrati rešili prostorsko stisko šole.

G. Zaključno vprašanje

Vprašanje št. 11

Vsi zgoraj omenjeni dokumenti imajo verjetno javni značaj in so na vpogled v občinskih prostorih. Jih je mogoče pridobiti ali dobiti na vpogled?

ODGOVOR:

S strankami, ki posegajo ali želijo posegati na zemljišča v lasti Občine Vrhnika, sklenemo ustrezno prodajno ali najemno pogodbo (glede na potrebo po zemljišču). V kolikor vas zanima ali je določeno zemljišče v najemu, se lahko zglasite na Občini Vrhnika, Oddelku za okolje in komunalo, in vam bomo skušali pomagati. Z najemom nepremičnin se ukvarja več zaposlenih, vse najemne pogodbe pa imajo v Oddelku za finance, kjer tudi letno obračunavajo najemnine. Glede na kadrovsko zasedbo in številčnost zemljišč, se vsi zaposleni vseskozi trudimo, da bi postopki potekali nemoteno ter da ne ustvarjamo novih nerešenih zadev. Celostna in popolna ureditev stanja pa je v danih kadrovskih in finančnih okvirih nemogoča. Vsi dokumenti, ki imajo status državnih evidenc (varstveni režimi, naravne dediščine in kulturne dediščine …) so na vpogled na javnem portalu i-Obcina: prostorski informacijski sistem na spletni strani Občine Vrhnika ali na javnih vpoglednih portalih pristojnih ministrstev. Seznami naravne ali seznami kulturne dediščine so državne evidence, za njih skrbijo pristojni državni organi. Lokalne skupnosti samo povzemamo uradne evidence. Vsi občinski prostorski akti so na vpogled na Oddelku za prostor in lahko vpogleda v njih vsa zainteresirana javnost. Tudi ostali splošni in posebni akti, ki jih sprejema občina so javni in se lahko vpogledajo skladno z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja. Predlagamo, da nam posredujete seznam dokumentov, ki jih želite oziroma se oglasite na Občini Vrhnika, da skupaj ugotovimo, kateri od omenjenih dokumentov obstajajo in vam jih lahko posredujemo.

 Odgovore so pripravili: Občinska uprava in Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika.