Kot je v naši navadi, se na vsako sejo Občinskega sveta pripravimo, ne le, kar se posameznih točk tiče, ampak tudi glede svetniških vprašanj in pobud, ki jih naš predstavnik občinski upravi in Občinskemu svetu predstavi.

Vprašanj in pobud, ki smo jih pripravili za 12. redno sejo Občinskega sveta, na kateri pa naš predstavnik ni bil prisoten, ker je bil tisti teden na dopustu, vam še nismo predstavili, vam pa jih bomo takoj, kot dobimo odgovore občinske uprave na njih v elektronski obliki.

Tokrat pa vam predstavljamo svetniška vprašanja in pobude, ki smo jih skupaj z vami pripravili za zadnjo dosedanjo sejo Občinskega sveta, ki je potekala prejšnji četrtek, to je 22. 9. 2016.

Informacijo o poteku te seje pa vam bomo posredovali tako za tem prispevkom.

Ob tem naj povemo še to, da smo glede svetniških vprašanj in pobud uvedli prakso, da jih posredujemo v pisni obliki, saj na njih želimo tudi pisni odgovor, kar je tudi skladno s poslovnikom o delu Občinskega sveta Občine Vrhnika, pa tudi lažje in bolj pregledno je delati na tak način, saj smo na samih sejah glede tega časovno omejeni in mnogokrat ne moremo preko svojega predstavnika kakovostno predstaviti vseh vprašanj in pobud, ki jih za posamezno sejo pripravimo.

Uvodoma smo najprej komentirali odgovor občinske uprave na naše vprašanje, ki se je nanašalo na rekreacijsko športno in prenočitveno središče Kotnikovi bajerji in avtokamp Blatna Brezovica, ot naš projekt, za katerega se zavzemamo.

Komentar k odgovorom na vprašanja, zastavljena na prejšnji, to je 12, redni seji Občinskega sveta

Uvodoma v zvezi z odgovori občinske uprave na vprašanja, ki smo jih v pisni obliki posredovali za prejšnjo, to je 12. redno sejo Občinskega sveta poudarjamo, da z njimi, predvsem pa z odgovori na vprašanji, ki se nanašata na rekreacijsko športno in prenočitveno središče Kotnikovi bajerji in avtokamp Blatna Brezovica, nismo zadovoljni oziroma na njih pravzaprav niste odgovorili. Še posebej pa smo nezadovoljni ob vaši navedbi, citiramo: »da je potrebno za ureditev kampa ob bajerjih izdelati OPPN, ki se začne pripravljati na pobudo investitorja«, konec citata.

Ob tem se glede na to, da ste A priori proti avtokampu v Blatni Brezovici, kot ga predlagamo, ker naj bi občina Vrhnika intenzivno delala na projektu kamp ob bajerjih, sprašujemo, kako to, da niste sami, kot predlagatelj izvedbe tega projekta in strokovni nosilec urejanja prostora, predlagali izdelavo OPPN za kamp ob bajerjih, pa tudi, od kje vam ideja, da naj bi investitor, ki ga ni – saj za to vašo idejo ne ve nihče, sam predlagal izdelavo OPPN za območje bajerjev, če pa ni nikjer nobenih vsebinskih izhodišč, ki bi temu investitorju kot prvo dala celovito informacijo, kaj kot občina na tem območju sploh načrtujete in za tem narekovala pogoje, ob katerih bi lahko ta investitor na tem območju zasnoval avtokamp z vsemi dejavnostmi in infrastrukturo, ki k njemu sodijo.

Na februarskem sestanku Liste za razvoj vrhniškega podeželja z županom in vodstvom občinske uprave, na katerem je lista predstavila projekte, ki bi jih lahko uvrstili v proračun občine Vrhnika za leto 2017, med katerimi je tudi projekt avtokamp Blatna Brezovica, je bilo s strani strokovnih služb pojasnjeno, da je pridobljena že večina potrebnih dovoljenj in soglasij za začetek izgradnje avtokampa na območju bajerjev.

Zato v zvezi s tem sprašujemo:

• kakšno je trenutno stanje občinskega projekta avtokampa na Kotnikovih bajerjih ?
• zakaj se na območju Kotnikovih bajerjev v zvezi s tem nič ne dogaja oziroma nihče od nas tega ne ve ?
• zakaj na Vrhniki še vedno nimamo avtokampa ?

V kolikor želi občina Vrhnika privabiti morebitne investitorje, ki bi kot partnerji sodelovali pri izgradnji tega avtokampa, naj ustvari potrebne pogoje za njegovo izgradnjo in objavi ustrezen razpis z objektivnimi merili, zahtevami in pričakovanji, na katerega se bodo lahko ti investitorji tudi prijavili.

Ob tem poudarjamo, da se izteka še eno turistično poletje brez turistov, ki bi lahko kampirali na Vrhniki in prispevali k večji turistični prepoznavnosti našega kraja, s tem pa seveda prispevali tudi k dodatnemu zaslužki Vrhničanov. Kampiranje je namreč najbolj iskan način prenočevanja turistov v Sloveniji, tako domačih kot tujih, na osi Ljubljana – Postojna pa ni nobenega avtokampa, ki bi te ljudi zadržal in Vrhnika je z vsem, kar ima, za to idealna točka.

Ni namreč pomembno, kje na Vrhniki avtokamp je, ampak je pomembno, da je !

Sedaj pa vam predstavljamo vprašanja in pobude za to sejo Občinskega sveta, in sicer:

 VPRAŠANJA

1. Odmera komunalnega prispevka

Odlok o komunalnem prispevku v občini Vrhnika, s spremembami in dopolnitvami, v četrtem odstavku 4. člena določa, da se v primeru, če celotna parcela iz prvega odstavka tega člena ni namenjena redni rabi objekta ali se zemljišča, namenjena redni rabi objekta, nahajajo na drugi oziroma drugih zemljiških parcelah ali njihovih delih, za parcelo upoštevajo podatki o površini, kot so bili določeni v individualnih upravnih aktih, s katerimi je bilo za gradnjo objekta izdano lokacijsko oziroma gradbeno dovoljenje.

Nadalje je v petem odstavku tega člena tudi določeno, da če za parcelo iz prejšnjih dveh odstavkov ni mogoče pridobiti podatkov ali obstajajo drugi utemeljeni razlogi, se za ugotovitev površine parcele smiselno upoštevajo določila občinskih prostorskih aktov, ki opredeljujejo pogoje za parcelacijo oziroma načrt parcelacije.

Vprašanje v zvezi s tem se glasi: Kako v primeru, ko se investitor na vaš naslov obrne z vprašanjem glede pravilnosti določitve velikosti parcele, na kateri namerava zgraditi stanovanjski objekt, na primer s stavbiščem 100 m2 in skupne stanovanjske površine 200 m2 na zemljišču velikosti 1000 m2, temu investitorju svetujete? Ali naj:

• določitev velikosti parcele, namenjene redni rabi objekta, to je stavbišče in funkcionalne površine, ki temu objektu pripadajo, prepusti projektantu,
• projektant v projektni dokumentaciji opredeli velikost parcele, namenjene redni rabi objekta, skladno z velikostjo parcele, ki je v konkretnem območju urejanja določena z občinskim prostorskim aktom,
• projektant v projektni dokumentaciji kot velikosti parcele, namenjene redni rabi objekta, opredeli celotno parcelo.

2. Dogajanja na parceli objekta nekdanje Maroltove štale na Verdu

Na parceli št. 289/4 k.o. Verd (bivša Maroltovo štala), ki se je lansko leto delno podrla, je videti nastajanje gradbišča, na parceli pa je nameščenih tudi več bivalnih kontejnerjev. Krajani Verda o tem, kaj se na tej parceli v resnici dogaja, niso seznanjeni in ostro nasprotujejo morebitni obnovi, že v preteklih letih začetega projekta, ki je predvideval gradnjo 15 stanovanj z 44 parkirnimi prostori.

V času obravnave predlogov, danih na OPPN Verd je bil v zvezi s to parcelo dan odgovor občinske uprave, da so navedena zemljišča in objekti del starega vaškega jedra naselja Verd, natančneje Maroltova domačija. Območje je v registru kulturne dediščine opredeljeno kot stavbna dediščina. Navedena zemljišča so tudi del arheološkega najdišča Verd. Gradnja več stanovanjskih objektov glede na lego zemljišč v prostoru z urbanističnega vidika in varstva kulturne dediščine ni sprejemljiva.

Odgovor s podobno vsebino je aprila letos, kot odgovor na vprašanje, od občinske uprave dobil svet KS Verd in iz katerega je razvidno, da se obravnavano zemljišče nahaja v ekološko pomembnem območju Ljubljansko barje, v območju arheološke dediščine – arheološko najdišče Verd, objekt pa je prodana stavbna dediščina – Maroltova domačija. Nadalje je v tem odgovoru navedeno tudi, da je za vse posege na objektu in pripadajočem zemljišču potrebno pridobiti ustrezna soglasja pristojnih organov, v tem primeru med drugim tudi Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Istega meseca pa je Zavod za varstvo kulturne dediščine Svetu KS Verd v zvezi s to zadevo posredoval odgovor, iz katerega sledi, da ima objekt v okviru Maroltove domačije njihovo soglasje za nadomestno gradnjo, izdano že pred leti in da ima lastnik verjetno tudi gradbeno dovoljenje, kar pa je potrebno preveriti na upravni enoti. Ob tem je tudi navedeno, da so dopustili rušitev tega objekta, ker je bil že pred leti v zelo slabem stanju in je bila na njegovem mestu predvidena novogradnja.

Zato glede na vse navedeno prosimo za jasen odgovor, kaj se v resnici na tej parceli dogaja, ali je v resnici dovoljena gradnja nadomestnega več stanovanjskega objekta oziroma kaj naj bi bilo tam zgrajeno in ali je občinska uprava seznanjena z dogajanjem na tej parceli.

3. Status javne občinske ceste, parc. št. 1771/4 k.o. Verd

Status javne občinske ceste s parc. št 1771/4 k.o. Verd ni jasen, saj jo Liko že več desetletij uzurpira in jo občanke in občani ne morejo svobodno uporabljati (ortofoto skica je priložena). V zvezi s tem nas zanima:

• kakšen je dejanski status te ceste,
• ali obstaja oziroma je obstajala najemna pogodba ali kakšna druga oblika razmerja med nekdanjim podjetjem Liko d.d. in občino Vrhnika,
• kakšna je bila najemnina za uporabo te ceste in za kakšen namen naj bi se v pogodbenem razmerju ta cesta uporabljala,
• če najemne pogodbe ni bilo, me zanimajo razlogi za to.

4. Ureditev tankovske ceste

Glede na to, da je primorska avtocesta pogosto težko ali pa celo neprevozna, je posledično ogromno prometa po regionalni cesti Ljubljana – Vrhnika, ta promet pa se nato razporedi tudi po drugih javnih cestah, kot je tako imenovana tankovska cesta med Staro Vrhniko in uvozom na regionalno cesto Vrhnika – Logatec nad Gabrčami. Cesta je še vedno v makadamski izvedbi, kar ob vedno bolj povečanem prometu povzroča veliko prahu, ki ga najbolj čutijo ravno krajani Stare Vrhnike. Ob tem pa je na tej cesti vedno tudi precej sprehajalcev.

Zato nas v zvezi s to cesto zanima, kdaj namerava občina pristopiti k urejanju in asfaltiranju te ceste, saj je njena prenova nujno potrebna. Glede na to, da je latnik parcel, po katerih teče ta cesta, občina Vrhnika, za začetek postopka prenove te ceste ni zadržkov in njena ureditev ne bi smela biti problem.

Ob tem pa predlagamo, da se ob priključku te ceste na cesto, ki vodi skozi Staro Vrhniko, nemudoma uredi cestno prometna signalizacija, ki bo promet urejala in umirjala, saj je poleg voznikov motornih vozil na tej cesti tudi veliko otrok, ki hodijo v šolo in iz šole ter staršev z majhnimi otroci.

POBUDE

1. Objava magnetogramov sej Občinskega sveta

Zadnji magnetogram seje Občinskega sveta je bil pripravljen za 6. redno sejo Občinskega sveta, ki je potekala 24. 9. 2015, za tem pa so na spletni strani občine o poteku sej, poleg zapisnikov na voljo le še videoposnetki sej.

Na tak način objavljanja dogajanj na sejah Občinskega sveta  imajo prenekateri občani veliko pripomb, saj videoposnetki ne omogočajo preglednosti in so v ta namen zelo neprimerni, za spremljanje poteka posameznih točk sej Občinskega sveta mora posameznih gledati celotno točko oziroma za posamezen podatek, ki ga ne more razbrati iz gradiva za sejo, pregledati posnetek celotne seje, kar marsikdo prav iz teh razlogov opusti.

Magnetogrami sej pa so za razliko od videoposnetkov pregledni, v njih je dobesedni prepis dogajanja tako v okviru posamezne točke, kot tudi na celotni seji, iz katerega pa lahko vsak zainteresirani po posameznih točkah dnevnega reda seje in po posameznih razpravljavcih takoj razbere in najde željen podatek oziroma informacijo, ki ga zanima ali jo potrebuje.

Zato v zvezi s tem dajemo pobudo, da se o poteku sej Občinskega sveta ponovno pripravljajo in objavljajo magnetogrami, začenši z današnjo, to je 13. redno sejo Občinskega sveta.

2. Prometna signalizacija v križišču Podčelo

Na cesti Vrhnika- Ligojna je dvojno križišče, kjer se na navedeno cesto priključita cesti iz Podlipe in Ulovke. Cesti iz smeri Podlipe in Ulovke sta označeni z ustrezno prometno signalizacijo, prednostna cesta pa ni označena. Ker gre za netipično dvojno križišče z ravno cesto, kjer se vsakodnevno dosegajo bistveno prevelike hitrosti predlagamo, da se križišče uredi z dodatno in vpadljivo prometno signalizacijo.

3. Prometna problematika na Drenovem Griču

Podobni problemi, kot so navedeni v četrtem vprašanju, so prisotni tudi na cesti Drenov Grič – Mala Ligojna – Velika Ligojna – Vrhnika. Preko vikendov, to je od petka do nedelje, se po tej cesti vozijo celo s kamp prikolicami, cesta pa je sočasno močno obremenjena tudi s kmetijskimi vozili. Problem je tudi v tem, da GPS voznike vodi tudi po pešpoti in kolesarski stezi Drenov Grič – Frtica – Sinja Gorica (Vargalant), vsi količki na tej poti pa so podrti oziroma izpuljeni.

V zvezi s tem predlagamo, da se:

• prometna varnost na Drenovem Griču od gostilne Kavčič do trgovine Mercator ustrezno uredi. Včasih je bil tam prometni znak, ki je označeval cono omejitve hitrosti 30 km/h, zdaj ga že leta ni. Na tem delu naj se ponovno postavi tudi prometni znak, ki bo označeval cono omejitve hitrosti 30 km/h ali pa uredi pas oziroma pločnik za pešce, MIRED pa naj bo na tem območju večkrat prisoten,
• na območju od trgovine Merkator po stari železniški trasi do naslova Drenov Grič 45b (ajšnit) in mimo športnega parka ŠD Dren, uredijo parkirna mesta, saj je med tednom popoldan in preko vikendov prevoznost na tem delu nemogoča (glej fotografije). MIRED je bil o tem problemu že obveščen, vendar se do sedaj še ni odzval.

4. Zmanjšanje števila otrok v oddelkih oziroma razredih Osnovne šole Ivana Cankarja

Vsi razredi v Osnovni šoli Ivana Cankarja so dobesedno natrpani, v razredih je približno po 28 učencev, oddelki Osnovne šole Ivana Cankarja pa so po vrhu vsega tudi zelo dislocirani, saj učenci hodijo v to šolo na kar tri lokacije, za otroke – učence s posebnimi potrebami, pa občina načrtuje celo četrto lokacijo, kar je s celostnega strokovnega vidika nedvomno sporno, zagotovo pa vse skupaj nikakor ni smotrno.

V zvezi s tem predlagamo, da občina Vrhnika pristopi k pripravi idejne zasnove za prenovo objekta Osnovne šole Ivana Cankarja na Lošci, in sicer na način, ki bi omogočal izvajanja pouka otrok ne na sedanjih treh oziroma celo štirih, ampak na največ dveh lokacijah, to je na Tržaški cesti in na Lošci, perspektivno pa le na eni lokaciji, to je na Lošci, in ki bi omogočala tako racionalizacijo dela in poslovanja osnovne šole na eni, in zmanjšanje števila otrok v posameznih oddelkih oziroma razredih na drugi strani.

Verjamem, da ni vse v moči in pristojnosti občine, vendar to ne pomeni, da ne moremo začeti razmišljati v to smer, oblikovati predloge rešitev in s tem poizkusiti.

5. Namestitev proti hrupne ograje

Na Verdu je skupina šestih novejših stanovanjskih objektov (Verd 134 in sosednji objekti), pa tudi starejših sosednih hiš v njihovi bližini, ki se nahajajo v neposredni bližini avtoceste, ki te prebivalce močno obremenjuje s hrupom prometa, ki poteka po avtocesti.

V zvezi s tem predlagamo, da občina Vrhnika na Družbo za avtoceste RS naslovi pobudo za postavitev protihrupne ograje na tem odseku avtoceste, kar bo prebivalcem na tem območju močno izboljšalo standard bivanja, jih razbremenilo tveganj, ki ga ta hrup za njih predstavlja in jih postavilo v enak položaj glede na območja ob avtocesti, kjer so protihrupne ograje že nameščene.

6. Dan odprtih vrat

Kot je že precej uveljavljena praksa, podjetja in ustanove v Sloveniji, tudi na Vrhniki, organizirajo dan odprtih vrat. Tej praksi, lahko rečemo tudi vzoru, redno sledi vojašnica Ivana Cankarja na Vrhniki, nedavno pa je imelo tak dan tudi podjetje Siliko.

V zvezi s tem dajemo pobudo, da se tej praksi pridruži tudi občinska uprava občine Vrhnika in za občanke in občane organizira dan odprtih vrat, ki bi lahko potekal na primer drugo sredo v mesecu novembru.

Odgovori OU na vprasanja LRVP za 13. sejo OS (PDF, 273 kb)

Lista za razvoj vrhniškega podeželja

Dne 22. 9. 2016 je potekala 13. redna seja Občinskega sveta, ki je bila po svoji vsebini dokaj zahtevna, predvsem pa odgovorna, saj so bila na njej obravnavana gradiva, ki so nadvse pomembna za vse občanke in občane občine Vrhnika, čeprav je bila po svojem trajanju ena povprečnih.

Na tem mestu se vam tudi ponovno opravičujemo, ker vas nismo seznanili o poteku prejšnje, to je 12. redne seje, ki je potekala 5. 7. 2016, vendar je bil razlog za to zgolj v tem, da našega predstavnika na tej seji ni bilo, ker je bil v tistem tednu na dopustu. Menimo pa, da je nekorektno podajati informacijo  poteku seje Občinskega sveta, na katerem nismo bili prisotni. Vendar odsotnost našega predstavnika na tej seji ni pomenila, da na njej nismo bili aktivni, saj smo pred njo skladno s Poslovnikom o delu Občinskega sveta vložili 8 pisnih svetniških vprašanj in 4 pobude. Prav tako pa smo za točko te seje, to je sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnem prispevku v občini Vrhnika, vložili 3 amandmaje, ki smo vam jih že predstavili na naši spletni strani, kjer smo vam predstavili tudi naša vprašanja in pobude, ki smo jih pripravili za sejo, o kateri vam poročamo sedaj, kot tudi odgovore, ki jih je občinska uprava pripravila v zvezi s temi vprašanji in pobudami.

Na tej seji je bilo obravnavanih skupno 12 točk, in sicer (če odštejemo pregled in potrditev zapisnika prejšnje, to je 12. redne seje ter vprašanj in pobud članov Občinskega sveta):

• realizacija proračuna občine Vrhnika za obdobje od 1. 1. 2016 do 30. 6. 2016,
• drugi rebalans proračuna občine Vrhnika za leto 2016,
• osnutek Odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 2017 (predstavitev),
• predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih cestah in drugih javnih prometnih površinah v občini Vrhnika (skrajšani postopek),
• ukinitev statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena pri parc.št. 3253 k.o. Borovnica,
• letni program športa občine Vrhnika za leto 2017,
• letni program kulture občine Vrhnika za leto 2017,
• predlog sklepa o določitvi javne infrastrukture na področju kulture v občini Vrhnika,
• mnenje lokalne skupnosti k imenovanju odgovornega urednika glasila Naš časopis.

Točka glede predloga Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za povezovalno cesto Bajerji – Tojnice z mostom čez Ljubljanico je bila zaradi nepripravljenih dokumentov s strani Agencije RS za okolje, na sami seji umaknjena z dnevnega reda, dodana pa je bila točka oziroma informacija o sestanku župana občine Vrhnika na Ministrstvu za notranje zadeve, ki je potekal na temo begunske problematike.

Sedaj pa k nekaterim ključnim točkam iz te seje:

Glede realizacije proračuna občine Vrhnika za obdobje od 1. 1. 2016 do 30. 6. 2016 je vedno težko kaj dodajati, saj je proračun, vsaj v investicijskem delu naravnan tako, da je realizacija v prvem polletju vedno »slaba«, saj se večji del projektov izvaja ravno v drugem polletju.

Vseeno smo opozorili na dve postavki, ki po našem mnenju v tem poročilu izstopata, to je:

• realizacija kapitalskih prihodkov, ki je zgolj 6,9% z razlago, da bo v drugi polovici leta bolje, pa nikoli ni, saj bi bilo bolj zanimiv podatek o tem, kakšna bo ta realizacija ob 3/4 leta, to je zdaj in
• prejeta sredstva iz proračuna države in EU, kjer je slika podobna. Pri tej točki smo bili tudi precej skeptični, to pa zaradi podatkov, ki smo jih v zvez s tem razbrali. Iz njih je namreč razvodno, da je v veljavnem občinskem proračunu načrtovanih 913.000 EUR tovrstnih prihodkov, ocena pa je, da bo teh prihodkov le ta 563.000 EUR. Če upoštevamo, da naj bi zgolj za projekt Doživljajsko razstavišče Ljubljanice prejeli 846.000 EUR, potem tu nekaj ne gre skupaj in na to je naš predstavnik na seji tudi opozoril. Sicer je obrazložitev podžupana, da plačila v večji meri zapadejo v letu 2017, verjetna in sprejemljiva, vendar se tega projekta preveč drži slab sloves, da bi lahko tej razlagi brezpogojno verjeli, še posebej, če pogledamo podatke iz osnutka proračuna za leto 2017.

Dokument smo kljub tem pomislekom podprli in opozorili, da se vsi ti podatki preverijo in zagotovi njihova preglednost in s tem tudi varnost občinskega proračuna.

Na seji je bil obravnavan tudi 2. rebalans proračuna občine Vrhnika za leto 2016. Iz samih obrazložitev gledano, ne gre za znatne spremembe financiranja posameznih programov in projektov, vendar smo kljub temu opazili določene nejasnosti in na njih tudi opozorili. Gre za prerazporejanje sredstev v višini 50.000 EUR iz določenih postavk, na katere je očitno župan ta sredstva tekom leta prerazporejal sam, sedaj pa se je izkazalo, da njihova realizacija ne bo možna, zato se jih z tem rebalansom vrača nazaj. Obrazloženo je sicer bilo, da so razlogi za ponovno razporeditev teh sredstev v tem, da ta sredstva ne zadoščajo za vsa dela, ki so bila s prvotno razporeditvijo predvidena, vendar je bil naš predstavnik mnenja, da bi lahko to tako, kot je storil že v osnovi, naredil župan sam, brez 2. rebalansa

Druga nejasnost je bila v prikazu nadaljevanja obnove ceste Podčelo – Podlipa, predvsem pa obrazložitev, da se v letošnjem letu predlaga izvedba še 3. faze obnove te ceste, ki pa bi potekala kot nadaljevanje 2. faze.

Dvom, ki se nam je v zvezi s tem porajal je, da namerava občina nadaljevanje teh del izvesti z aneksom k že sklenjeni pogodbi in ne kot samostojno javno naročilo, kar bi bilo glede na znesek edino prav. V zvezi s tem je bilo pojasnjeno, da bodo ta dela iz 3. faze izvedena kot samostojno javno naročilo in ne kot aneks k že sklenjeni pogodbi.

Z predlogom tega rebalansa je predvidenih tudi dodatnih 10.000 EUR za DEPO – Center ponovne uporabe, s čemer se glede na to, da gre za organizacijsko enoto JK KPV d.o.o., nismo strinjali in bili mnenja, da je to stvar, ki jo mora financirati Komunalno podjetje samo. V zvezi s tem je župan pojasnil, da gre za dogovor vseh treh občin soustanoviteljic Komunalnega podjetja, ki bo do vse v primerljivih deležih, prispevale ta sredstva in ne le občina Vrhnika, kot je videti iz gradiva.

Zadnja stvar, ki je bila kot nejasnost na seji izpostavljena pa je obnova vodovoda na Robovi cesti, kjer njeno obnovo vodi in financira Direkcija za državne ceste. Pri tem ne gre za to, da bi kdo temu nasprotoval, ampak za dejstvo, da so dela v zvezi z obnovo vodovoda že praktično končana, mi pa se sedaj šele pogovarjamo  zagotovitvi potrebnih sredstev s tem rebalansom. V zvezi s tem je bilo pojasnjeno, da je bila občinska uprava z deli na tej cesti s strani direkcije seznanjena poleti tega leta, obnova ceste pa je bila priložnost, da se izvede tudi obnova kanalizacije in vodovoda, saj bi bilo škoda, da ne bi izkoristili »razkopane« ceste in teh del ne bi izvedli sočasno, s čemer se je naš predstavnik strinjal.

Ne glede na to, da smo se v začetku nagibali k temu, da bi predlog 2. rebalansa zavrnili, smo na koncu z njim soglašali, saj bi njegova zavrnitev na koncu pomenila, da krajevne skupnosti ne bi bile deležne investicij, ki so za njih predvidene, česa pa si nikakor ne želimo.

Na seji je bil predstavljen tudi osnutek Odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 2017. Ni šlo za razpravo o tem dokumentu, temveč zgolj za njegovo predstavitev in začetek postopka njegove obravnave najprej na pristojnih odborih, nato v javni obravnavi in na koncu, to je decembra letos, ponovno na Občinskem svetu, kjer se¸bo odločalo  o tem pomembnem dokumentu.

Na tem mestu bi izrazili naše zadovoljstvo, saj so v gradivu za to točko predstavljeni vsi predlogi razvojnih projektov, ki smo jih kot lista pripravili za ta proračun in jih februarja letos tudi predstavili celotni občinski upravi. Zadovoljstvo pa je predvsem v tem, da so nekateri od teh projektov  tudi vključeni v proračun za leto 2017, ali pa imajo v gradivu podporo občinske uprave za njihovo uveljavitev. Gre za projekt obnove stavbne dediščine in razpršeni hoteli na podeželju, za katerega se v naslednjem letu načrtuje 100.000 EUR, ob tem pa je predvidena tudi nova proračunska postavka, to so spodbude občanom za obnovo teh objektov. Prav tako je v proračun vključen projekt »E-vodič po Vrhniki za pametne telefone« in zanj predvidena predlagana sredstva, polno podporo pa ima tudi projekt »Sobodajalstvo« oziroma oddajanje turističnih sob v zasebni lasti gostom in turistom Vrhnike.

Prav tako je podpora občinske uprave dan kompleksnemu projektu »Deste kilometrov novih kolesarskih poti na leto – Sedem do deset letni projekt občine Vrhnika«  s predlogom ene kolesarske poti za leto 2017, pa tudi izgradnja pločnika v Blatni Brezovici ter razširitev in preplastitev ceste med ŠP Blatna Brezovica in Črno mlako, vključno s prenovo mostu čez Črno mlako, ki bo izvedena predvidoma v naslednjem letu.

Predlog projekta delne zapore prometa proti Staremu malnu ter ureditev in delno zaprtje dela Stare ceste pa sta dani v reševanje Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki naj bi sojo odločitev v zvezi s tem podal v prvi polovici oktobra 2016.

Nismo pa zadovolji z razpleti, ali bolje rečeno zapleti glede predloga našega projekta »Avtokamp v Blatni Brezovici« in s tem povezanim občinskim projektom avtokampa na Kotnikovih bajerjih, o čemer pa smo vas seznanili v našem prispevku, kjer so predstavljena naša vprašanja in pobude za to sejo Občinskega sveta in odgovori na njih, dani s strani občinske uprave.

Naslednja pomembna točka, ki je bila obravnava na tej seji Občinskega sveta, je bil tudi  predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih cestah in drugih javnih prometnih površinah v občini Vrhnika (skrajšani postopek). Ta odlok je sicer že obravnaval Odbor za ekologijo in infrastrukturo, o čemer smo vas že seznanili, ki je predlagano besedilo ocenil kot primernega za nadaljnjo obravnavo po skrajšanem postopku, vendar je bilo v zvezi s tem naknadno ugotovljeno, da je šlo za zavajanje s strani občinske uprave in da bi bila v primeru, da bi bil ta odlok obravnavan po skrajšanem postopku, storjena škoda, predvsem pa krivica občanka in občanom. Zato je ena šestina občinskih svetnikov, vključno z našim predstavnikom zahtevala obravnavo tega dokumenta po rednem postopku, zaradi česar je bil postopek njegovega sprejemanja na tej seji ustavljen.

Ugotovljeno je namreč bilo neskladje z Zakonom o cestah in za neupravičen poseg v človekove pravice, v tem primeru gre za lastninsko pravico, saj bi bilo na podlagi odloka, v kolikor bi bil v predlaganem besedilo sprejet, brez soglasja občine prepovedano na primer sajenje živih mej na zemljiščih, ki so v lasti občanov, nasipanje zemlje, zlaganje lesa in drugo, v varovalnem pasu od občinske ceste. To pomeni, da bo kmet na primer iz gozda pripeljal hlodovino dreves, ki jih je dolžan posekati in jo do odvoza zložil ob lokalni cesti in bi za to potreboval soglasje, saj bi bil v nasprotnem primeru v prekršku, za katerega bi ga tako lahko medobčinsko redarstvo kaznovalo z globo. Ali pa bo nekdo na svoji parceli v tem varovalnem pasu nasul 10 cm zemlje z namenom, da zasadi travo, pa bi za to potreboval soglasje občinske uprave, saj bi bil v nasprotnem primeru v prekršku, ki se kaznuje z globo in podobno. Gre predvsem za to, da zakon teh omejitev ne določa, pravice pa je mogoče omejiti le z zakonom in ne z občinskim odlokom. Po eni strani je stvar sicer smešna, a glede na samo vsebino povsem nedopustna.

V zvezi z Letnim programom športa in Letnim programom kulture občine Vrhnika za leto 2017 pomislekov nismo imeli, čeprav je bila razprava tudi glede teh dveh dokumentov dokaj burna, vendar smo sledili mnenjem pristojnega odbora, to je Odbor za družbene dejavnosti, in predlagana dokumenta podprli.

Glede predloga sklepa o določitvi javne infrastrukture na področju kulture v občini Vrhnika bi vam radi pojasnili, da gre za obveznost, ki jo določa Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, na podlagi katerega se tudi na priporočilo Ministrstva za kulturo, Kulturni center na Vrhniki oziroma prostori knjižnice in Doživljajskega razstavišča v njem, z opremo, ki je namenjena izvajanju kulturnih dejavnosti, razglasi za javno infrastrukturo na področju kulture, s čemer ima ta objekt v primeru kandidiranja za sredstva, ki jih dodeljuje Ministrstvo za kulturo, prednost. Seveda nismo imeli tehtnega razloga, da takega sklepa ne bi podprli.

V zvezi s sestankom, ki je  glede begunske problematike z župani izpostavljenih občin potekal na Ministrstvu za notranje zadeve pa je šlo zgolj za seznanitev s potekom tega sestanka in z izhodišči, ki jih je Občinski svet sprejel že na svoji 1. izredni seji ter za soglasno ugotovitev velike večine občinskih svetnic in svetnikov, da smo kot lokalna skupnost odprti za reševanje tega problema, vendar ne dovoljujemo, da se kakršen koli center vzpostavlja na območju bivše vojašnice na Stari Vrhniki, saj je ta lokacija za begunski, migrantski ali azilni center popolnoma neprimerna in absolutno nesprejemljiva. To je tudi mandat, ki ga ima v zvezi s tem župan na morebitnih nadaljnjih pogovorih, ki bi ali bodo v zvezi s tem potekali na Ministrstvu za notranje zadeve.

Tako, zopet kar precej informacij s te seje, vendar upamo in verjamemo, da so za vas koristne in si jih po našem mnenju zaslužite, saj imate pravico izvedeti vse o tem, kaj se dogaja na sejah Občinskega sveta,predvsem pa tisto, česar na običajen način ne morete izvedeti, pa se vas še kako tiče.

Lista za razvoj vrhniškega podeželja

Na 12. redni seji Občinskega sveta, ki je potekala 5. 7. 2016, to je na seji, na kateri je bil naš predstavnik odsoten, je med drugim potekal tudi postopek sprejema  Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnem prispevku v občini Vrhnika.

Ta odlok je po svoji vsebini sporen, na kar je večkrat z dopisi občino Vrhnika opozorilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor, vendar se tudi tokrat občinska uprava ne da motiti in trmasto vztraja svojih stališčih, s katerimi uspešno obvladuje svetnike, ki so vsaj navzven lojalni aktualnemu županu. Na te nepravilnosti pa je pri obravnavah tega odloka na sejah Občinskega sveta večkrat opozarjal tudi naš predstavnik, vendar neuspešno.

Ne glede na to, da je ta seja potekala v odsotnosti našega predstavnika v Občinskem svetu, pa to seveda nikakor ne pomeni, da se na to gradivo nismo pripravili, zato smo v zvezi z Odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnem prispevku v občini Vrhnika pripravili in županu za obravnavo na tej seji posredovali pisne amandmaje k predlogu tega odloka.

Ker pa je bilo na 11. redni seji Občinskega sveta pri obravnavi Poročila JP KPV d.o.o. med drugim ugotovljeno, da prihaja do razhajanj v podatkih glede dolžine kanalizacijskega omrežja v naši občini, ali po domače in na kratko povedano, da občina Vrhnika komunalni prispevek obračunava dvakrat  in za neobstoječo komunalno opremo, to je kanalizacijo, so se amandmaji poleg Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnem prispevku v občini Vrhnika nanašali tudi na Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika, št. 007-8/2014 z dne 21. 5. 2015 in elaborat št. 28-2014 z dne 4. 5. 2015, ki je priloga temu odloku.

Amandma št. 1:

V zvezi s predlogom odloka predlagamo, da se postopek njegovega sprejemanja nemudoma ustavi, začasno, to je do sprejema sprememb in dopolnitev prvega odstavka 4. člena in 7. člena Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Vrhnika, št. 007-8/2014 z dne 21. 5. 2015 in elaborata št. 28-2014 z dne 4. 5. 2015, ki je priloga temu odloku, pa se zadrži uporaba in izvajanje Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika, št. 007-8/2014 z dne 21. 5. 2015.

Obrazložitev:

Razlog za ta amandma je utemeljeni dvom v pravilnost podatkov v predhodno citiranem elaboratu, ki se nanašajo na  velikost oziroma dolžino omrežja za odvajanje komunalnih odpadnih vod na območju Občine Vrhnika, ki ni skladna s podatki iz katastra kanalizacijske infrastrukture, ki ga vodi JP KPV d.o.o., Vrhnika. To pa ima za posledico nepravilno določeno višino obračunskih stroškov za to vrsto komunalne opreme, prikazanih v tabeli iz drugega odstavka 4. člena tega odloka in višino obračunskih stroškov za to vrsto komunalne opreme na enoto iz 7. člena tega odloka, ki je v škodo občankam in občanom občine Vrhnika, kot zavezancem za plačilo komunalnega prispevka, kar je bilo kot svetniško vprašanje izpostavljeno že na 11. redni seji Občinskega sveta z dne 26. 5. 2016. Na to vprašanje je občinska uprava oziroma Oddelek za okolje in komunalo sicer podal odgovor, ki pa še zdaleč ni  zadovoljiv in kompetenten, predvsem pa je zelo nepregleden in izredno zavajajoč.

Na podlagi predhodno navedenega namreč obstaja utemeljen sum, da občina Vrhnika na podlagi nepravilnih podatkov glede velikosti oziroma dolžine omrežja za odvajanje komunalnih odpadnih vod na območju Občine Vrhnika in z uporabo Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika, komunalni prispevek odmerja za neobstoječo komunalno opremo, kar je nesprejemljivo, zato zahtevamo, da se do uskladitve podatkov iz predhodno navedenega elaborata z dejanskim stanjem in s tem pravilno določitvijo obračunskih stroškov za posamezno vrsto komunalne opreme, postopek sprejema Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika nemudoma ustavi, uporaba in izvajanje Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika pa se do takrat zadrži.

Amandma št. 2:

V zvezi s predlogom petega odstavka 4. člena predloga odloka predlagamo, da se ga v celoti črta in nadomesti z besedilom:

»Če površine parcele ni mogoče določiti na način iz prejšnjega odstavka tega člena, se za ugotovitev površine parcele upošteva stavbišče x 1,5.«

Odstavki za tem se nato smiselno preoblikujejo.

Obrazložitev:

Predlagano določilo predloga iz javne obravnave glede na trenutno veljavni odlok namreč ne prinaša nobene vsebinske spremembe.

Sicer v predlogu ni več direktnega navajanja velikosti parcel, namenjenih gradnji, kot so opredeljene v 48. členu Občinskega prostorskega načrta občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 27/2014) in kot jih v celoti povzema veljavni Odlok o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika, vendar v postopku odmere komunalnega prispevka napotuje k uporabi ravno te določbe Občinskega prostorskega načrta.

Osnovna vprašanja, ki se v zvezi s tem predlogom postavljajo so tudi:

• kaj so drugi utemeljeni razlogi, v katerih se bodo v postopku odmere komunalnega prispevka upoštevala določila veljavnih prostorskih aktov in kdo bi jih presojal (določiti jasna in nedvoumna merila, ki bodo razumljiva slehernemu bralcu in uporabniku in ne le snovalcu tega predloga);
• kaj pomeni termin »smiselna uporaba« (ali to pomeni, da občinski uradnik v postopku odmere komunalnega prispevka v posameznem primeru po lastni presoji določa velikost parcele ?);
• kako bo občinski uradnik v postopku odmere komunalnega prispevka ugotavljal obstoj »utemeljenih« razlogov.

Nesporno dejstvo je, da občinski organ v postopku odmere komunalnega prispevka velikosti parcele ne more določati, ampak jo lahko samo ugotovi. Prav tako je dejstvo, da občinski organ ne more sam določiti velikosti parcele objekta oziroma »gradbene« parcele z uporabo določil iz občinskega prostorskega akta, ki določa zgolj pogoje za parcelacijo in največji faktor zazidanosti parcele in ne velikosti parcele, ki je v posameznem primeru osnova za odmero komunalnega prispevka. To pomeni, da občinski organ v tem postopku ne more in ne sme določati velikosti parcele neargumentirano, ampak jo mora določiti konkretno, kar pomeni, da mora ugotoviti dejansko stanje oziroma njeno dejansko velikost v naravi.

Vprašanje pri tem je tudi, ali lahko to naredi občinski uradnik, ki vodi postopek odmere komunalnega prispevka v primeru, da parcela objekta ni določena, oziroma ali lahko to stori sam, na podlagi določenih pavšalov. Sicer je to lahko za občinski organ najbolj praktična možnost, zakonsko gledano pa je to pravno zelo sporno. Občinski  organ bi moral v takem primeru občana, kot bodočega zavezanca za plačilo komunalnega prispevka, napotiti na pooblaščeno strokovno usposobljeno osebo ali ustanovo, da mu odmeri parcelo njegovega objekta oziroma sam zagotoviti pooblaščeno strokovno usposobljeno osebo ali ustanovo, ki bo zanj, to je občinski organ, v tem postopku, to je v postopku odmere komunalnega prispevka, to storila.

V zvezi s tem je treba tudi vedeti, da je postopek parcelacije povsem formalen upravni postopek, ki ga mora izvesti pooblaščena uradna oseba v skladu z zakonom in ne občinski organ, ki vodi postopek odmere komunalnega prispevka.

Kakršno koli enostransko arbitrarno določanje parcele s strani nepooblaščene osebe v postopku odmere komunalnega prispevka, kar občinski organ je in kar predlagano določilo dopušča, namreč nima nobene zakonske podlage.

Pri tem se postavlja tudi vprašanje, kako bo ne glede na predlagano določilo občinski organ ravnal v primeru, ko bo neka konkretna parcela manjša od parcele, ki je z občinskim prostorskim aktom določena kot minimalna velikosti parcele, namenjene gradnji?

Vprašanje pri tem pa je tudi, ali je sploh možno, da se v primeru, ko parcela objekta ni določena, uporabi določilo Občinskega prostorskega načrta glede minimalne površine parcele, namenjene gradnji, če pa državni predpis, to je Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/2007), ki je v tem primeru brez dvoma nadrejen predpis, v  drugem odstavku 5. člena določa, da se v primeru, ko parcela objekta ni določena, uporablja pravilo stavbišče x 1,5.

Zato menimo, da je določba predloga, ki napotuje občinski organ na uporabo občinskega prostorskega akta, brezpredmetna, saj ta akt v postopku odmere komunalnega prispevka ne more biti ustrezna podlaga za določanje velikosti parcele. Ob tem pa je treba upoštevati tudi to, da je bil Odlok o komunalnem prispevku v občini Vrhnika sprejet na podlagi  79. in 82. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št., 33/2007 s spremembami in dopolnitvami), ki pa ne dajeta nikakršne podlage za določanje parcele, kot to določa oziroma predvideva obravnavani predlog.

Merila za parcelacijo se namreč sprejemajo skladno s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/2007) v povezavi z določili Zakona o prostorskem načrtovanju, ki urejajo postopek priprave občinskih prostorskih načrtov. To pa pomeni, da namen Odloka o komunalnem prispevku v občini Vrhnika, ki ureja odmero komunalnega prispevka, ni urejanje meril za parcelacijo, ki je mnogo širši, kot je odmera komunalnega prispevka, sprejemajo pa se po povsem drugačnem postopku, kot to velja za odlok o komunalnem prispevku.

Na podlagi navedenega tako menimo, da za peti odstavek 4. člena tako trenutno veljavnega odloka, kot tudi predloga odloka, ni nobene podlage v Zakonu o prostorskem načrtovanju, zato predlagamo, da se ga črta in nadomesti s pravili za določanje površine parcele v postopku odmere komunalnega prispevka, ki bodo skladna s Pravilnikom o merilih za odmero komunalnega prispevka in kot sem uvodoma tudi predlagal. 

Amandma št. 3:

V zvezi s predlogom odloka predlagamo, da se v njem črta tretji odstavek 4. člena, spremeni in dopolni šesti odstavek 7. člena, 15. člen in sedmi odstavek 18. člena, skladno z obrazložitvami, podanimi v dopisih Ministrstva za okolje in prostor, št. 35206-38/2015/2 z dne 1. 10. 2015 in št. 35206-38/2015/4 z dne 14. 12. 2015.

Obrazložitev:

Ne glede na to, da sta predmet javne obravnave spremembi in dopolnitvi zgolj četrtega in petega odstavka 4. člena Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika predlagam, da se med spremembe in dopolnitve tega odloka vključijo tudi vse zahteve in predlogi, ki jih je podal Direktorat za prostor, graditev in stanovanja v Ministrstvu za okolje in prostor v svojih dopisih št. 35206-38/2015/2 z dne 1. 10. 2015 in št. 35206-38/2015/4 z dne 14. 12. 2015, ki se nanašajo na Odlok o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika in ki z njihovim dopisom št. 35206-38/2015-7 (1094-02) z dne 31. 3. 2016, ki je bil tudi priložen gradivu za 11. redno sejo Občinskega sveta Občine Vrhnika, niso bile umaknjene ali preklicane. To je jasno razvidno tudi iz njihovega zadnjega dopisa št. 35206-38/2015/10 z dne 20. 6. 2016, ki je tudi priložen gradivu za 4. točko 12. redne seje Občinskega sveta občine Vrhnika .

Poziv občinskim svetnicam in občinskim svetnikom:

V zvezi s temi amandmaji, ki jih vlagamo k predlogu Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnem prispevku v občini Vrhnika pozivamo vse občinske svetnice in občinske svetnike, da se pri razpravi in glasovanju o njih zavedajo, da zakonitost in preglednost dela in odločanja v občini ni le odgovornost župana, podžupana in občinske uprave, ampak tudi odgovornost občinskih svetnic in občinskih svetnikov. Tej odgovornosti se  v resnici na noben način ne moremo izogniti. Res je, da vsak glasuje po svoji vesti in prepričanju, vendar je vprašanje, ali je ta vest resnično čista in prepričanje lastno in pravo. Le odgovorno presojanje in glasovanje, ki skupaj z delom vodstva občine in celotne občinske uprave zagotavlja zakonitost in preglednost njihovega dela, namreč občankam in občanom naše občine ponuja dejansko varnost in pogoje za njihov razvoj, kar so nam konec koncev tudi zaupali.

In kako so občinske svetnice in občinski svetniki glasovali o teh naših amandmajih in na koncu o predlogu odloka ?

Na žalost je bil izid glasovanja o vloženih amandmajih pričakovan.

Prvi amandma:

Od prisotnih 21 občinskih svetnikov je 5 glasovalo ZA in 13 PROTI temu amandmaju, 3 občinski svetniki oziroma svetnice pa o njem sploh niso glasovali.

Drugi amandma:

Od prisotnih 21 občinskih svetnikov sta 2 glasovala ZA in 16 pa PROTI tem amandmaju, 3 občinski svetniki pa o njem tudi tokrat niso glasovali.

Tretji amandma:

Od prisotnih 21 občinskih svetnikov je eden glasoval ZA ta amandma, 13 jih je glasovalo PROTI, 3 občinski svetniki pa o njem zopet niso glasovali.

To pomeni, da vloženi amandmaji niso dobili potrebne podpore občinskih svetnic in občinskih svetnikov, zato je verjetno odveč podatek, da je bil tako Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnem prispevku v občini Vrhnika sprejet z zadostno večino, saj je od navzočih 21 svetnikov ZA ta odlok glasovalo 15 občinskih svetnic in svetnikov, trije so bili PROTI njemu, trije po tudi tokrat o tem niso glasovali.

Sicer razumemo, da se lahko nekdo odpove pravici glasovati in s tem odločati se, vendar menimo, da to ne pomeni nič drugega, kot biti neodgovoren do posameznih vsebin in odločitev, kar pa v ničemer ne pripomore k preglednosti dela tako posameznega občinskega svetnika ali svetnice, liste ali stranke, v imenu katere nastopa, še najmanj pa je tako ravnanje v korist občankam in občanom občine Vrhnika, za katere pa tako ravnanje ne pomeni drugega kot navadno prevaro.

Kakor koli, zgodbe o komunalnem prispevku v naši občini očitno še zdaleč ni konec, saj vsi tisti, ki se zavedamo pomembnosti in potrebnosti zakonitih in preglednih  odlokov, ki bodo zagotovilo za pravičen komunalni prispevek, ne moremo stati križem rok in mižati pred dejstvi, zato bomo z našim zavzemanjem nadaljevali, seveda pa bomo pri tem hvaležni za vsakršno pomoč podporo slehernega občana, ki vidi in čuti enako.

Lista za razvoj vrhniškega podeželja

ČEPRAV NA NJEJ NISMO BILI PRISOTNI, SMO IMELI VPRAŠANJA TUDI NA 12. REDNI SEJI OBČINSKEGA SVETA

Kot smo vas že obvestili, na 12. redni seji Občinskega sveta nismo bili prisotni, saj je bil v tistem tednu naš predstavnik na dopustu, vendar to ni pomenilo, da na njej nismo bili aktivni. Poleg amandmajev k predlogu Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnem prispevku v občini Vrhnika smo se tudi za to sejo pripravili z svetniškimi vprašanji in pobudami, ki jih naš predstavnik občinski upravi in Občinskemu svetu v pisni obliki tudi predstavil.

Uvodoma smo najprej komentirali odgovore občinske uprave na naša vprašanja, ki smo jih pripravili za 11. redno sejo Občinskega sveta, za tem pa navedli vprašanja in pobude, ki smo jih pripravili za to, to je 12. redno sejo Občinskega sveta, ki je potekala dne 5. 7. 2016 in ki vam jih v nadaljevanju predstavljamo. 

Komentar k odgovorom na vprašanja za 11. redno sejo Občinskega sveta 

Uvodoma v zvezi z odgovori občinske uprave na vprašanja, ki smo jih zastavili na prejšnji, to je 11. redni seji Občinskega sveta poudarjamo, da z njimi nismo zadovoljni oziroma na marsikatero vprašanje sploh niste odgovorili.

Glede vprašanja, ki se na naša na ureditev pločnika v Blatni Brezovici in Ligojni lahko ugotovimo le to, da za ureditev tega vprašanja očitno ni volje. Cesta, ki vodi od Športnega parka v Blatni Brezovici skozi vas oziroma zemljišča, na katerih stoji, po naših podatkih niso v celoti v privatni lasti, kar pomeni, da so lahko ali v pretežni lasti KS Blatna Brezovica ali občine Vrhnika. Ker pripravljenost in zainteresiranost KS in njenih krajanov ni vprašanje, ostaja le vprašanje interesa občine Vrhnika, saj navedba, da bo to urejeno z izgradnjo sanitarnega kanala, ni objektivna, predvsem glede na to, da je malo verjetno, da bo do te investicije v doglednem času dejansko sploh prišlo.

Glede pločnika v KS Ligojna, o čemer smo tudi spraševali pa lahko ugotovimo le, da dajete polovične informacije in odgovore, nikakor pa ne poveste vsega, še manj dejstva. Kot nam je znano, sta bili v Ligojni dve varianti izgradnje pločnika skozi vas. Prva, za katero ste izdelali oziroma naročili izdelavo projektne dokumentacije, po kateri bi pločnik potekal direktno skozi jedro vasi, zaradi trmastega vztrajanja pri popolnoma neracionalni rešitvi, to je širina pločnika 1,5 metra, na koncu res ni bila izvedena, saj bi to pomenilo, da bi morali delno, če ne v celoti porušiti tudi kakšen stanovanjski objekt (če bi vi pristali na širino pločnika 0,8 metra, tega problema ne bi bilo). In tu so bili »problem« lastniki določenih zemljišč.

Druga varianta, po kateri bi pločnik potekal po zemljiščih, ki so v pretežni lasti občine pa je naletela na gluha ušesa in zanjo s strani občinske uprave ni bilo narejenega nič.

V zvezi z vprašanjem, ki se nanaša na oceno stroškov izgradnje nove dovozne poti do novega mostu čez Ljubljanico na Tojnicah sicer lahko razumemo, da dokumentacija še ni pridobljena do take faze, da bi lahko pripravili oceno teh stroškov in da bo zato potrebno naročiti podrobnejšo prometno študijo bodočega stanja prometnih tokov. Se pa ob tem sprašujemo, kako da vsega tega niste storili oziroma predvideli že ob tem, ko ste načrtovali izgradnjo novega mostu oziroma ali je ta varianta rešitve ustrezno obdelana in urejena že v investicijski dokumentaciji za izgradnjo tega novega mostu, saj dovozna pot do tega mostu skupaj z njim tvori zaključeno celoto, ki bi morala biti kot projektna rešitev že ustrezno obdelana.

Enako smo nezadovoljni z vašim odgovorom na vprašanje glede pridobitve potrebnih dovoljenj za ureditev brežine Ljubljanice na Tojnicah. Sicer ste v njem navedli marsikaj, niste pa odgovorili na vprašanje, ali je uničenje naravne brežine Ljubljanice v dolžini nekaj 100 metrov in 4-5 metrov visoko posledica tudi gradnje priključne poti do novega mostu, koliko nas je to stalo in kdo je izvajal dela. Niste pa tudi odgovorili na vprašanje, kako ste prišli do soglasja Krajinskega parka Barje, Nature 2000 in številnih drugih soglasodajalcev, če ste kot župan še pred letom dni izjavljali in zagotavljali, da so bregovi Ljubljanice tako zaščiteni, da ne moremo na njenem bregu postaviti niti malega lesenega pristana za čolne.

Zato vas prosimo, da ponovno proučite vprašanja, ki smo jih zastavili na prejšnji seji Občinskega sveta, predvsem vprašanje št. 3, 5, 6, 7 in 8 in na njih odgovorite.

Sedaj pa vam predstavljamo vprašanja in pobude za to sejo Občinskega sveta, in sicer: 

VPRAŠANJA

1. Rekreacijsko športno in prenočitveno središče Kotnikovi bajerji (avtokamp)

Glede na nedavni telefonski pogovor z vodjo Oddelka za prostor, da po sestanku Liste za razvoj vrhniškega podeželja s predstavniki občinske uprave, Oddelek za prostor oziroma občinska uprava nima nič več opraviti s tem projektom in da je bilo dogovorjeno, da Lista za RVP pripelje investitorja, ki tudi pripravi vso potrebno in zahtevano dokumentacijo, od idejnega projekta naprej in da za tem začne z investiranjem, nas zanima:

Vprašanje št. 1: Kdo, če ne Oddelek za prostor, je odgovoren za pripravo vse te dokumentacije in za navedeni  projekt (ime in priimek) in ali se ta projekt v občini Vrhnika sploh izvaja in s kakšno dinamiko ?

Vprašanje št. 2: Če želimo, da potencialni investitor prinese »svež denar« (kdor še ni bil v Kotnikovih bajerjih naj se zaveda, da območje obsega vsaj 15 ha, od tega več kot polovico teh površin  zasedajo jezera oziroma bajerji in da verjetno brez izdelanih idejnih načrtov ne moreš začeti resno delati), potrebuje vsaj lokacijsko dovoljenje, podrobno izrisano območje z vrisanimi načrtovanimi objekti ali dejavnostmi (idejni načrt ureditve območja z natančnimi podatki, kje bo na primer kamp z šotorišči, kje bo glamping oziroma luksuzne hišice, kje bo postajališče za avtodome, muzej Barja, kopališče, veslaška proga in drugo, saj tega, kaj in kako so si na Oddelku za prostor v zvezi s tem zamislili, ne vemo). V primeru, da dogovor s sestanka še velja pričakujem, da se nam v 14 dneh poda celovita informacija o avtokampu v Kotnikovih bajerjih z naslednjimi podatki in dokumenti, in sicer:

• lokacijsko dokumentacijo oziroma dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, če je zadeva že tako daleč,
• ureditveni načrt območja Kotnikovih bajerjev z vrisanimi objekti oziroma dejavnostmi predvidenega avtokampa,
• kopije vseh že oddanih vlog za pridobitev soglasij in odgovore na te vloge (ministrstva, zlasti MOP, Krajinski park Ljubljansko barje, Natura2000 in drugi soglasodajalci),
• vse finančne pokazatelje projekta,
• omejitve, ki so jih pri predvidenem postavljanju objektov dala ministrstva in drugi pristojni organi in organizacije, ki skrbijo za Ljubljansko barje (npr. samo lesene hišice, njihova oblika, velikost, vrsta lesa, itd.) in
• če na to vprašanje ni jasnega odgovora pričakujem sklep župana, s katerim pooblašča Listo za razvoj vrhniškega podeželja za nadaljevanje aktivnosti v zvezi z izvajanjem te investicije.

Avtokamp Blatna Brezovica

Z izjavo vodje Oddelka za prostor, da je ideja izgradnje avtokampa v Blatni Brezovici, ki smo jo pripravili v Listi za razvoj vrhniškega podeželja, brezpredmetna in  zaključena in da se tam avtokamp ne bo delal, se krajani Blatne Brezovice, pa tudi v Listi za razvoj vrhniškega podeželja, ne strinjamo, še posebej zaradi tega, ker vidimo, s kakšno »hitrostjo« se razvija projekt izgradnje avtokampa v Kotnikovih bajerjih.

Na sestanku Liste za RVP pri županu je vodja Oddelka za prostor predstavnike LRVP med drugim opozorila, da je za avtokamp nemogoče zbrati vsa potrebna in zahtevana soglasja in da je za avtokamp v Blatni Brezovici potrebnih kar 32 različnih soglasij.

O možnosti pridobitve soglasij se bodo prepričali krajani oziroma svet Krajevne skupnosti sam in se za pridobitev soglasij sam oziroma sam tudi prizadeval, zato od občinske uprave oziroma od Oddelka za prostor pričakujemo:

Vprašanje št. 3: Ali občinska uprava razpolaga s seznamom organov in institucij, pri katerih je potrebno oziroma morajo krajani ali svet Krajevne skupnosti Blatna Brezovica pridobiti potrebna soglasja za izgradnjo avtokampa z vsemi načrtovanimi dejavnostmi (avtokamp, postajališče za avtodome, kolišča, dnevni bar, sanitarije in restavracija v kampu) in kdaj ga lahko dobijo.

Vprašanje št. 4: Ali občinska uprava razpolaga s seznamom oziroma popisom vseh potrebnih postopkov, ki jih mora Krajevna skupnost Blatna Brezovica, poleg soglasij, vezanih na prejšnje vprašanje, izpeljati v smeri uspešne izgradnje avtokampa (OPN, sprememba namembnosti itn.).

3. Gospodarski razvoj občine Vrhnika

V majski številki Našega časopisa smo lahko prebrali zapis razgovora z direktorjem podjetja Siliko d.o.o.,v  katerem med drugim le-ta izjavi, citiram: »Vrhnika ni ugodna za proizvodnjo. Ima visoko nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, pa tudi klima je taka, da nam ni najbolj naklonjena. Žal mi je le, da na Vrhniki ni več posluha za gospodarstvo. Kot bi se ne zavedala svojega geostrateškega in kadrovskega potenciala«. Konec citata.

To je zelo zaskrbljujoča izjava, še posebej če pomislimo, da gre za podjetje, katerega letni prihodek je trikratnik občinskega proračuna občine Vrhnika in ki bi lahko bil v primeru  dobrega sodelovanja z občinsko upravo tudi pomemben partner pri sofinanciranju in izvajanju razvojnih projektov, ki bi lahko bili gonilo turistično gospodarskega razvoja v naši občini.

Glede na to, da župan občine Vrhnika v javnih medijih te izjave ni ne zanikal, ne potrdil ali jo kako drugače komentiral prosimo, da to izjavo direktorja podjetja Siliko d.o.o. pojasni Občinskemu svetu in širši javnosti, to je občankam in občanom občine Vrhnika. Ob tem prosim tudi za pojasnilo, ali župan in občinska uprava v tem mandatu načrtuje pripravo celovite strategije gospodarskega razvoja občine Vrhnika in v kakšni fazi se nahajajo projekti, ki so začrtani v nedavno sprejeti Strategiji razvoja turizma v občini Vrhnika.

4. Komunalni prispevek v občini Vrhnika

Ministrstvo za okolje in prostor je po nadzorstveni pravici med drugim razveljavilo tudi odločbo o odmeri komunalnega prispevka občine Vrhnika, ki je bila v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo poslovnih objektov izdana Komunalnemu podjetju Vrhnika, d.o.o., in sicer zaradi kršitve enajstega odstavka 79. člena in 108. člena Zakona o prostorskem načrtovanju, kot očitne kršitve materialnega prava. Gre za enako kršitev materialnega predpisa, zaradi katere je Upravno sodišče RS v upravnem sporu odpravilo odločbe o odmeri komunalnega prispevka občine Vrhnika, ki so bile izdane 4 občankam in občanom občine Vrhnika v obdobju po uveljavitvi občinskega prostorskega načrta in sprejemom Odloka o komunalnem prispevku v občini Vrhnika.

V zvezi s tem nas zanima, kdaj bo občina Vrhnika Komunalnemu podjetju Vrhnika, d.o.o., izdala novo odločbo o odmeri komunalnega prispevka, ki bo izdana v skladu s predpisi in  odločbo Ministrstva za okolje in prostor o razveljavitvi odločbe o odmeri  komunalnega prispevka občine Vrhnika, in kdaj mu bo nezakonito pridobljena finančna sredstva povrnila, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

V zvezi s tem nas tudi zanima, koliko odločb o odmeri komunalnega prispevka ste poleg štirim občankam in občanom, ki so zaradi predhodno navedenih kršitev predpisov poiskali sodno varstvo na Upravnem sodišču RS, še izdali v obdobju po uveljavitvi občinskega prostorskega načrta, to je od 3. 11. 2014, do sprejetja oziroma uveljavitve Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno opremo na območju občine Vrhnika in Odloka o komunalnem prispevku v občini Vrhnika, z dne 29. 6. 2015 in z dne 25. 5. 2015, to je v obdobju, ko bi morali komunalni prispevek skladno z enajstim odstavkom 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju odmerjati na podlagi Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme (Uradni list RS, št. 95/2007) in ne Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju občine Vrhnika (Naš časopis, št. 362/2009 in št. 407/2013). Prosimo tudi za vpogled v te odločbe.

5. Uporaba občinskih simbolov

Glede tega nas zanima, kako je mogoče, da je pred Kulturnim centrom na Vrhniki izobešena zastava občine Vrhnika, ki ni skladna z Odlokom o grbu in zastavi občine Vrhnika, ki tudi ni usklajen z 9. členom Statuta občine Vrhnika.

Morda ne bi bilo odveč ob kakšnem državnem ali občinskem prazniku preveriti, kdo od tistih, ki so ob praznikih dolžni izobesiti zastavo, to dejansko tudi naredi. Tisti, ki imajo zastavo obešene ves čas pa naj se enkrat mesečno uzrejo vanjo in preverijo ali ugotovijo, ali je potrebna pranja ali zamenjave ali pa vsaj preveri in ugotovi, če je prava in pravilno izobešena, saj je lahko tako državna kot tudi občinska zastava izobešena samo na način, kot je predpisano.

6. Vpis otrok v glasbeno šolo

V zvezi s tem želimo odgovor, kdaj bo zagotovljena možnost večjega vpisa otrok v Glasbeno šolo Vrhnika.

Trenutno se namreč v glasbeno šolo lahko vpiše le toliko otrok, kolikor jih glasbeno šolo konča, to pomeni eden za enega in nič več. Ob tem pa se število šolskih otrok povečuje, v občini imamo tudi priliv mladih družin z otroci, sistem vpisa otrok v glasbeno šolo pa že vrsto let ostaja nespremenjen.  

POBUDE

1. Prometna ureditev

V zvezi s prometno ureditvijo dajemo pobudo, da se cona omejitve hitrosti 30 km/h, ki se na poti v Močilnik konča pri mostu čez Ljubljanico na Mirkah, razširi skozi naselje Mirke do Retovja na eni, in mimo Močilnika do priključka na Tržaško cesto na drugi strani.

Obe cesti, tako cesta, ki vodi od mostu čez Ljubljanico skozi naselje Mirke do Retovja, kot tudi cesta, ki od tega mostu vodi mimo Močilnika vse do njenega priključka na Tržaško cesto, sta prometno zelo obremenjeni. Največji del udeležencev v prometu na teh dveh cestah poleg motornih vozil predstavljajo pešci, tekači in drugi rekreativci ter sprehajalci, pretežno z majhnimi otroci, ki se sprehajajo do Retovja in Močilnika, od tam pa tudi do spomenika na Drči. Ker kot šibkejši udeleženci v prometu nimajo druge možnosti kot je hoja po cesti, saj pločnikov na teh dveh cestnih odsekih ni, je nujno potrebno storiti nekaj v smeri njihove večje varnosti v prometu.

S tem namenom bi bila razširitev cone z omejitvijo hitrosti 30 km/h na teh dveh cestnih odsekih smiselna in nujna, strokovno gledano pa zelo nezahtevna in z velikim vplivom na večjo varnost udeležencev v cestnem prometu.

2. Postavitev klopi za sedenje pred Cankarjevim domom

Pred obnovo Cankarjevega doma na Vrhniki so bile pred njegovim vhodom v parku nameščene tudi klopi, na katerih se je lahko odpočil ali pa le usedel marsikateri Vrhničan ali obiskovalec. Ob njegovi obnovi in ureditvi okolice so bile te klopi odstranjene, zato dajemo pobudo po ponovni postavitvi vsaj dveh klopi za sedenje pred Cankarjevim domom, ki svojega poslanstva in pomena ne izkazuje zgolj skozi dogodke in prireditve, ki se v njem odvijajo, ampak skozi ves čas, tudi s svojo simboliko, ki privablja slehernega posameznika, ki bi lahko v parku pred njim za kratek čas tudi posedel, pokramljal ali pa se na kratko odpočil.

3. Postavitev klopi za sedenje ob sprehajalni poti na delu bivše železniške proge

Ob tem pa na pobudo nekaterih krajanov dajemo pobudo za postavitev klopi za sedenje tudi ob sprehajalni poti, ki poteka po trasi bivše železniške proge od »nove« mimo »stare« železniške postaje.

To pot uporablja veliko sprehajalcev, starejših, šolarjev, otrok in družin z majhnimi otroci, ki bi jim postavitev klopi za sedenje v senci tudi kakšnega novo posajenega drevesa prišle prav in jim nudile prostor za počitek, pa tudi druženje.     

4. Lektoriranje občinskih predpisov

V zvezi s tem dajemo pobudo, da se Poslovnik Občinskega sveta občine Vrhnika lektorira, saj je v njem kar nekaj slovničnih napak, ki jih je treba popraviti. V tekstu namreč kar nekaj besednih zvez med posameznimi besedami nima presledka, kot na primer v prvem odstavku 14. člena: »Član svetane more …« (pravilno je: »Član sveta ne more … », nato v prvem odstavku 17. člena, kjer je navedeno: »Član svetazastavlja … » (pravilno je »Član sveta zastavlja … ») in tako naprej. Napačno so navedeni tudi nekateri skloni, kot na primer v sedmem odstavku 17. člena: » … in pobude, ki so bile oddana .. (pravilno je, »ki so bile oddane) in drugo.

Sicer ne gre za vsebinske napake, vendar vsekakor menimo, da mora biti tako pomemben občinski predpis lektoriran, kar pa seveda velja tudi za vse druge, in to že pred njihovo objavo.

Odgovori občinske uprave:

Odgovori OU na vprasanja LRVP za 12. sejo OS_1del

Odgovori OU na vprasanja LRVP za 12. sejo OS_2del

Lista za razvoj vrhniškega podeželja